A. Ihan, SP Dela: Javno zdravstvo? Že dolgo ga ni.

13

Ste kdaj pomislili, da ste vi tisti, ki kot zavarovanec plačujete vse te račune in bi morali biti za bolnišnice najmanj tako zanimivi, kot ste kot turist za hotele in potovalne agencije?

Si želite, da že ob prvem obisku osebnega zdravnika dobite poleg odkritega mnenja o svojih težavah tudi celoten načrt diagnostike in zdravljenja? Da vaš osebni zdravnik skupaj z vami poklika po prostih terminih specialističnih ambulant in diagnostičnih postopkov in dobite vse datume in lokacije enako preprosto, kot vam turistični agent priklika letalske vozovnice in razrede sedežev in hotelskih sob? Si želite, da namesto beganja z nakracano, petbesedno napotnico po zdravstveni džungli takoj veste, kam in kdaj, hkrati pa specialist ob kliku vašega osebnega zdravnika dobi že dva ali tri natančne opisne stavke o vaši bolezni, skupaj s priponko vaših dosedanjih izvidov in dokumentov, pomembnih za trenutno bolezen? Si želite, da bo vaša napotitev k specialistu tudi kvalitetno utemeljena, ker bo specialist z ustreznim klikom za potrditev termina vašemu osebnemu zdravniku prijazno, a jasno sporočil, kako upravičena in kvalitetna je bila njegova napotitev? Kar se bo zdravniku poznalo na plači.

Si torej želite, da bi vaš osebni zdravnik v resnici postal zaupnik in upravitelj vašega zdravja, ki bi mu vsak specialist in diagnostik s klikom takoj poslal vse informacije, z vsemi računi vred, ki bi jih moral vaš osebni zdravnik potrditi, in hkrati s prijaznim, zahvalnim klikom tudi on oceniti, kako kvalitetno se je specialist potrudil za njegovega pacienta? Ste kdaj pomislili, da ste vi tisti, ki kot zavarovanec plačujete vse te račune in bi morali biti za bolnišnice najmanj tako zanimivi, kot ste kot turist za hotele in potovalne agencije? Oni bi se morali drenjati v vrsti za vas, in ne vi za njih, in vaš osebni zdravnik bi moral biti v tem kolesju car, ki odloča in potrjuje in zahteva in je hkrati odgovoren, da računi ne puhtijo v nebo brez oprijemljivega učinka.

Mislite, da je vse to pravljica, za katero bi v Lendavi morala iz zemlje izbruhniti reka nafte? Motite se, vso infrastrukturo za scenarij te pravljice imamo, tudi čakalne liste imajo vse ambulante. Nikakršen problem ni premestiti zvezke v sestrskih predalih v spletni naročniški sistem, ob tem pa zaradi računalniške sledljivosti mimogrede rešiti vse dvome o korupciji z vrstami in tudi dvome, če so vrste prek meja, ki ogrožajo zdravje. Klikneš in pogledaš! Da ne govorim o tem, da bi z realnimi računi in njihovim analizami izvedli najboljšo preventivo za vse, ki bi se želeli omastiti z deleži od precenjenih zdravstvenih dobav.

Ampak problem nas, slovenskih državljanov, je, da se nočemo in še bolj ne znamo zavzemati za rešitve naših resničnih problemov – kar je samo drugo ime za svobodo in odgovornost, ki gre nujno zraven. In če nočemo sami svoje svobode – zakaj bi potem drugi skrbeli za nas? Zakaj bi se bolnišnice trudile kategorizirati svoje ambulante tako, da bi jih razumel še kdo drug razen oddelčne sestre s svojim skrivnostnim zvezkom – saj se jim vendar ni treba boriti za paciente? In tudi nadrejena jim politika ne pričakuje, da so uporabnejši pacientom, ampak da omejujejo stroške. Po drugi strani pa, zakaj bi tudi politika iskala ideje, kako olajšati probleme ljudem, ki se kot volivci itak nočejo ukvarjati s svojo osebno svobodo in njenimi problemi, ampak so po starih, totalitarističnih vzorcih navajeni nadomeščati realne probleme s fantazemskimi političnimi borbami. Fantazemsko igro vlog.

Če se je nekoč samoupravljavec boril za svetovni socializem, da ni prišel v skušnjavo vprašati se o pomanjkanju bencina in pralnega praška, pa danes v Sloveniji en Janez obtožuje drugega, da brani kapitalske in neoliberalne interese, kar je smešno in bedasto obenem, saj vendar oba živita domala v istem bloku in vozita enak avto nižjega srednjega razreda in se trudita privarčevati za kakšne počitnice v slogu nemških delavskih penzionistov. Pri nas ni tovarnarjev in dednih bogatašev in finančnih oligarhov, ki imajo v resnici in tudi logično svoje parcialne politične interese. Ob vsej tej realni unificiranosti pa imamo vseeno toliko razpenjenih borcev proti neoliberalizmu, hkrati pa niti enega resničnega, bogatunskega neoliberalca z milijardami v žepu. In imamo toliko širokoustnih borcev za javno zdravstvo, čeprav smo praktično brez zasebnega zdravstva že 70 let – ja proti komu se potem vsi ti borci penijo in borijo, saj tudi brez njih, sproti, uspešno uničimo vsako zasebno pobudo, že zaradi fovšije, da kdo ne bi naredil kaj izstopajočega.

Zato, ljubčki moji, se zdravstvenim izvajalcem ni treba boriti za bolnike, kot se borijo turistične agencije za svoje stranke, saj jim zavarovanci kot žive vreče denarja kar sami ubogljivo prinašajo nakracane napotnice po dolgih, zapletenih hodnikih in s sklonjeno glavo prepuščajo birokraciji in bolnišnicam, da se z njihovim denarjem gredo svoje igre, ki povrh vsega nikomur od njih ne prinašajo razvoja in veselja prav zato, ker nas kot pacientov ni v tej igri. Kot bi se dve nogometni ekipi igrali brez žoge – kakšna absurdna igra ničelne vsote bi bila to tudi za igralce, da o gledalcih ne govorim.

Brez aktivne angažiranosti pacienta v zdravstvenem sistemu, brez njegove skrbi za lastni interes, brez njegove odgovornosti in svobode pri razpolaganju z lastnim zdravstvenim denarjem ne bo nikoli mogoče imeti stabilnega in konkurenčnega zdravstvenega sistema, ki bo kot javni servis za čim manj denarja poskrbel za vse ljudi, ki bodo javne zdravstvene usluge potrebovali.

Več lahko preberete v Sobotni prilogi Dela.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


13 KOMENTARJI

  1. Malo čudne predstave ima Ihan o delu družinskega zdravnika/ce in po drugi strani specialista ( za katerega velja napotnica), ko ga ( v SLO pogosteje jo) primerja z delom tistih, ki v turistični agenciji stranki za šalterjem rihtajo počitnice. A res misli, da je to, kar v turistični agenciji delajo taki, od katerih je komaj zahtevana končana srednja šola, delo za zdravnike specialiste, torej po minimalno šestih letih študija in 4-6 letih specializacije? 🙁

    In to prav tiste družinske zdravnike/ce, ki imajo v SLO za pregled pacienta v povprečju 7 minut časa, to je vsaj 3-4 krat manj kot v razviti Evropi in kot je lege artis. A zdaj pa za njih še dodatno birokratsko delo na ravni ljudi za šalterjem turističnih agencij in to ob napotnicah še preverjenjanja čakalnih dob ( koliko -desetin?) raznih specialistov po državi in kontaktiranja z njimi?

    No, gospod s predkliničnega inštituta, ki si ob delu lahko privošči biti še pesnik in redni kolumnist v gospodarskem dnevniku, ima morda kakšno težavo pri realni oceni obremenjenosti slovenskega družinskega zdravnika/ce. Zdravnica npr. umira v povprečju 12 let (sic!)prej od slovenske ženske populacije. Morda Ihan domneva, da zaradi brezdelja?

    Ne vem, če avtor ve, da je družinski zdravnik/ zdravnica plačan v Sloveniji v povprečju okoli 2 eura po pregledu enega pacienta. Je Ihan res prepričan, da bi slovenski pacient za ta 2 eura res smel pričakovati mnoooooogo več? Koliko že stane dimnikar, vodovodar ali avtomehanik? 😉

    • ???

      Če zdravnik dobi 2 € na pacienta, je sklepanje, da pacient da 2 € za pregled napačna logika.

      Koliko torej dobi zdravnik na uro? 60 minut deljeno s 7 je okoli 8. 8 pacientov na uro pomeni 16 € na uro. Avtomehanik dobi okoli 800 € na mesec, 800 € deljeno s 160 urami pomeni 5 € na uro. Torej … avtomehanik je približno 3 krat manj plačan od zdravnika. Sem odgovoril na vaše vprašanje, gospod If?

    • @IF
      To, da imajo družinski zdravniki samo 3 minute časa za pacienta in da pacienti še vedno skačemo s papirnatimi recepti, zdravila so 3x do 7x dražja kot v kapitalistični Evropi, čakalne vrste so nekaj let oz. za rakav tumor nekaj mesecev, 70% pacientov se vrine po vezah, nihče ne ve kako dober je kakšen zdravnik ( empirično, rezultati), kaj šele kirurgi … TO VSE JE SOCIALIZEM, ki GA IF ZAGOVARJAŠ!

      To je posledica državnega monopolnega zdravstva, v katerem organizacija šepa in je na psu, zelo dobro pa rentniki in fevdalci črpajo tisoče in miljone € neopravičeno ven iz zdravstvene davkoplačevalske blagajne na račun večine državljanov, ki slepo verujejo, da je to najboljši sistem zdravstva in da je socializem najboljši in najpravičnejši sistem.

      • In še to: še noben zdravnik se ni pretrgal od dela. Tako da je treba napake iskati drugje, ne v teh indeksih min/pacienta, čakalne dobe, … Indeksi v zdravstvu ne štejejo nič in ne smejo šteti nič. Ni to mesnica.

      • Pavel, kar jaz zagovarjam prepusti kar lepo meni, prav? 🙁 Manj kot 100 km severno čez Karavanke imajo zame čisto normalen zdravstveni sistem. In v večini zahodne Evrope tudi. Sicer je nekaj variacij med državami, ampak vsi zdravstveni sistemi so bistveno drugačni od slovenskega.

        Evo, tak zdravstveni sistem jaz zagovarjam. Izberi: avstrijski, nemški, holandski, francoski, britanski. Vsak je neskončno ustreznejši od trenutnega v SLO.

        Veš katera politična stranka v SLO to zagovarja? Verjetno nobena. In predvsem noben medij. Slovenski mediji, levi ali desni res vztrajajo na socialističnem modelu medicine. In vsi so si enotni o tem, kako je medicina v ZDA strahotno slaba. Kar je seveda popolna bedarija.

        Tudi tvoji liberalni ideologi: Pezdir, Živković, Šuštaršič ne zagovarjajo zahodno-evropskega modela zdravstva. Prej sužnjelastniški, pri čemer so v njihovem modelu sužnji zdravniki in medicinske sestre. Če slučajno niso obenem podjetniki ali direktorji.

        Veš kdo zagovarja, da bi imeli v SLO zdravstvo kot v Avstriji? FIDES, Zdravniška zbornica in Zdravniško društvo. Torej stanovske organizacije. Edino te. Pa nihče noče niti slišat za njihove več kot strokovne in razdelane predloge. Vprašaj se, zakaj! 😉

        • Naj dodatno argumentiram dvoje:

          1. favoriziranje socialističnega koncepta zdravstva v tako levih kot desnih medijih. Ste mogoče opazili, kdo je najpriljubljenejši analitik zdravstva recimo pri Slaku in Travnu? Seveda Dušan Keber. ( ob njem pa Julijana Bizjak Mlakar, Semoličevi sindikalisti ipd.) Kubanska ideološka linija torej rpi domnevno desno-liberalnih novinarjih. 😉

          2. ignorantski odnos do vrhov medicinske stroke v SLO. To, kar se je v SLO dogodilo verjetno največji živeči špici slovenske kirurgije akademiku dr. Dolencu,je absurd in sramota prve vrste. Da ostane taka strokovna eminenca ne samo nezaščitena pred nekim očitno nacionalistično obarvanim sodnim procesom znotraj judovske države,ampak da celo naše sodstvo privoščljivo drži štango temu pregonu in da ga je obenem njegova matična ustanova, ki Dolencu z njegovim ugledom ogromno dolguje pustila povsem na cedilu in nezavarovanega proti tožbam- takšno uničenje neke medicinske klinične in znanstvene špice je pa možno samo v Sloveniji ob slovenski pregovorni fovšiji!

    • Spoštovani IF! Mislim, da g. Ihan ni nikakor mislil, da naj se družinski zdravniki popravijo in zdravstveni sistem bo deloval. Ameriški guru menedžmenta, E. Deming, ki je dvignil japonsko gospodarstvo po 2. sv. Vojni, je pisal japonskim menedžerjem, upraviteljem, vodjem nekako takole: ne popravljajte delavcev za nedelujoči sistem, popravite sebe. Delavec mora odgovorno delati v sistemu, vodje ste tisti, ki morate delati na tem, da sistem deluje. Za to ste odgovorni 90%. Če v zdravstvu smatramo družinskega ali osebnega zdravnika za delavca, moramo na odgovornost za sistem klicati vrhovnega menedžerja, ministra za zdravstvo, če že ne kar predsednika vlade, ki je ministra postavil. In koga lahko predsednik postavi? Je kar v hudi stiski. Če pogledamo vlado, so v njej v veliki večini ljudje, ki izhajajo iz 7% prejšnje partijske elite ali satelitov te partije. Iz 7% populacije ne moreš dobiti toliko kakovosti kot iz 100% ! Da je tako, omogoča proporcionalni sistem volitev! Kdor nasprotuje večinskemu ali vsaj kombiniranemu sistemu ta podpira klavrne sestave vladnih garnitur. In dominantni mediji nam za uteho ponujajo, naj se jezimo na zdravnike in pozabimo na politične spletke, ki jih omogoča prav proporcionalni sistem in onemogoča največji politični stranki v Sloveniji z raznimi drugimi triki, celo političnimi sodnimi procesi, da bi prišla do izraza volja te večinske stranke. To pa seveda ne opravičuje tistih družinskih zdravnikov, ki opravljajo delo malomarno ali so v odnosih s pacienti omalovažujoči. V teh odnosih so on vodilni in vsaj 90% odgovorni za ta odnos – ne pacient!

  2. Najprej in takoj potemtakem(če sem plačnik)torej hočem in zahtevam,da mi-da,meni osebno- izvajalci izdajo natančen-najprej predračun in končno uraden račun storitev.

  3. @baubau, najprej, nisi plačnik. Vsaj ne kaj dosti bolj kot si plačnik, če bi šlo za davke. Tudi tam nisi plačnik, potem ko davke plačaš. To je nekaj hudo narobe razumljeno v naši državi skopuhov.
    G. Ihan, če mislite da se da “prijazno” klikati, se motite. Tudi hvala se ne da reči s klikom.
    To da je naše zdravstvo takšno se začne najprej z zdravstevnim domom: Ko vstopiš v zdravstveni dom nikjer ni nikogar. Tu se začne poniževanje človeka, na čisto komunistično socialistično, ali hudobno po slovensko.
    Kjerkoli v tujini vstopiš v zdravstveni dom, ti takoj od nekod prileti dober dan. Pri nas pa lahko v čakalnici umreš, ne bo nihče opazil.

    • Zdravstveni domovi in bolnice bi morali biti v privatni lasti. Vsi državni hoteli so propadli, ker so bili sami sebi namen in nikoli niso bili prijazni in storilni za goste.

      Druga stvar so računi.
      Zdravsto in šolstvo so najbolj močni gospodarski dejavnosti – zato je v interesu mafije – da ostaneta popolnoma v državni lasti, ker le tako lahko večino denarja mafija ven izčrpa.

      Tretja stvar:
      trg bo povedal ceno posameznega delavca najbolj pošteno. Ne moti me, če ima nek odličen avtomehanik uro 500€ ali odličen kirurg uro 1.000€.
      Verjetno bo s trgom veliko zdravnikov izgubilo ceno, ki jim jo danes daje državni monopol, gotovo pa bodo sposobni, pametni in odlični zdravniki to ceno za večkratnik presegli.
      Ni prav, da ceno ure dela določajo lobiji, birokrati, politiki, odbori političnih strank, uslužbenci monopolne zdravstvene zavarovalnice v državni lasti ( beri v mafijski lasti!) ali razni pametnjakoviči na forumih.

      • Ja, ampak to kar smo mi naredili iz privat zdravstva tudi ni nič. Primer, tisti dohtar, ki vgrajuje žilne opornice, ima v najemu operacijsko sobo v Izoli. Ker sta potrebni dve mnenji za operacijo ima zaposlenega še enega zdravnika. Ko te poštemljata, hajd na operacijo v Izolo, potem pa domov. Stvar deluje čisto na števec. Mamo so mi skoraj pokončali, ko so ji pri 80 šli vgrajevat opornico. Potem pa, ko bi morali še ta drugo, so rekli, saj morda pa ni tako nujno.
        Skratka, ta koncesionarska medicina na števec € ne pelje nikamor. Res, ne vem, kako imajo to v tujini. Ker zdravstvo res ne sme biti kot mesnica.

  4. Bistvo javnega zdravstva je, da nima konkurence.
    To omogoča zdravnikom, da po mili volji izsiljujejo državo in davkoplačevalce s svojimi plačnimi zahtevami.

    Napredek zdravljenja pa je v ozadju.

Comments are closed.