Čeprav se državljani ponavadi hudujemo na politike, ker ne vladajo po naših željah, za predvolilni čas velja, da se politiki vedno in brez izjeme ravnajo točno po naših željah. Eksistenčni strah po izgubi politične moči in zaposlitve iz politika naredi eno samo veliko uho za želje volivcev.
Zato najprej prva resnica: vse, kar politiki govorijo in delajo v predvolilnem času, niso oni, ampak smo mi, volivci. Če se torej jezimo in zgražamo zaradi njihovih sloganov, programov in obnašanj, se pravzaprav hudujemo nad artikulacijo lastnih želja, kar v človeški psihologiji sicer ni izjemen pojav. Vsak človek se želi nekako izkopati iz lastnih stisk, le da večina tovrstnih idej ni posebej učinkovitih in realnih.
Zato v predvolilnem času politiki postanejo naše žrtve, namesto da bi si morali želje izrekati sami in potem zardevati zaradi njihove šibkosti in neuresničljivosti, nam jih pred volitvami iz oči berejo politiki, mi pa se lahko potem zgražamo in bentimo nad njihovo neumnostjo, kratkovidnostjo in pokvarjenostjo.
In ni namen mojega pisanja, da bi komurkoli manjšal užitke tega čustvenega sproščanja, ki ga prinaša predvolilni čas, nadgrajen s svetovnim nogometnim prvenstvom, ki tudi prinaša podobne užitke. Rad bi le opozoril na letošnji nenavadni razcep slovenske volilne fantazmagorije na več različnih volilnih zgodb, kot da ne bi imeli enih, ampak hkrati več različnih volitev, ki medsebojno nimajo praktično nikakršne zveze.
Pogled na predvolilne ankete nam pove, da imamo vsaj troje povsem različnih volitev, od katerih nobene nimajo niti najmanjše povezave z evropsko politično sedanjostjo leta 2014, ko mora vsaka prisebna evropska država nujno (pre)urediti svojo organiziranost, da ji zaradi globalizacije in divjanja špekulativne in rentniške finančne industrije ne crkneta fizično gospodarstvo in zaposlovanje, od katerih ljudje živijo.
Troje različnih volitev za razkosano volilno telo
V Sloveniji že vse obdobje demokracije obstaja volilno telo upokojencev, ki se na državnih volitvah noče ukvarjati z vodenjem in prihodnostjo države kot celote, ampak izključno s – pokojninami. Upokojenska stranka je politični unikum, ki bi spadal v 18. in 19. stoletje, v dobo stanovskih, verskih in cehovskih združb ter njihovih medsebojnih borb za privilegije in pravice. Res pa je, da takrat pokojnin in demokracije še niso imeli.
Zaradi upokojenske stranke so slovenske volitve vedno sestavljene iz najmanj dvojih različnih volitev (če izvzamem volitve za predstavnike manjšin), eni se ukvarjajo z družbenim in političnim sistemom za državo Slovenijo, drugi pa s pokojninami. To, da je lahko povsem tehnično opravilo, kot je izplačevanje pokojnin, v 21. stoletju vezivo za politično stranko, je preprosto nerazumljivo oziroma je razumljivo le v državi, kjer pokojnine niso stvar pokojninskega sistema, ampak državnega proračuna.
Za to gre, če so pokojnine odvisne od dnevne politike, lahko postanejo hrana za politične apetite. Upokojenska stranka torej živi od neurejenega pokojninskega sistema in upokojenski politiki bi pokopali sami sebe, če bi poskrbeli za ureditev pokojnin. Zato morajo biti ves čas v vladi in skrbeti, da se pokojnine ne bi uredile kot normalna družbena tehnikalija, s čimer bi izginil razlog za njihov obstoj. Osebno pa srčno upam, da se na prihodnjih volitvah ne bodo pojavile še stranka bolnikov in stranka brezposelnih in stranka javnih uslužbencev. Potem nas pred zdrsom v 19. stoletje zares nihče več ne reši.
Volitve št. 2
Druga skupina volivcev, ki se gredo povsem svoje volitve, so privrženci Janeza Janše. Dejstvo je, da je zgodba okoli Patrie in Janše tako prevzela del volilnega telesa, da tisto, s čimer se trenutno ukvarjajo, nima povezave z državljanskimi temami, ki naj bi bile pomembne za vodenje evropske države leta 2014. Seveda je lahko zorni kot o tem, zakaj se to dogaja, močno različen. Od tega, da so volitve zaradi vmešavanja sodstva izključile del volilnega telesa in niso legitimne – ta trditev bi postala zelo resna, če bi Janšo vrhovno ali evropsko sodišče oprostilo.
Več lahko preberete na PlanetSiol.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
