NESPREGLEDANO A. Hreščak, Dnevnik: Odgovornost za pol milijarde škode v rokah Vilija Kovačiča

Končna različica zakona o drugem tiru je zadovoljiv skupek dogovorov vseh deležnikov – ministrstva, računskega sodišča, civilnih iniciativ, Luke Koper in Slovenskih železnic – v rokah pa jih drži vodja civilne iniciative Davkoplačevalci se ne damo.

Potem ko so pripravljalci zloglasnega zakona o financiranju in upravljanju drugega tira predvideli, da bodo projekt desetletja pomagali odplačevati tudi tovornjakarji, zdaj postaja jasno, na katerih odsekih se obeta ta pribitek na cestnino. Tovornjakarji, ki vozijo na primorski avtocesti od Kopra do Ljubljane, vključno z ljubljanskim obročem, lahko pričakujejo 15-odstotni pribitek na sedanjo cestnino. Tovornjakarji, ki vozijo od Ljubljane prek Trojan do Šentruperta, pa pet odstotkov višjo cestnino. To bodo morali plačevati naslednjih 25 let. Pribitek na cestnino za tovorna vozila je namreč poleg takse na pretovor in uporabnine železnice eden od finančnih virov, s katerimi bo podjetje 2TDK odplačalo kredite, najete za gradnjo drugega tira.

Uskladili so se o višini vseh dajatevTa pribitek na cestnino naj bi vsako leto navrgel približno 11,4 milijona evrov in bo določen v podzakonskem aktu, ki ga bodo pripravili v vladi. Denar bo zbiral Dars in ga namenil 2TDK za odplačevanje kreditov. Od Slovenskih železnic in drugih železniških prevoznikov na ministrstvu za infrastrukturo pričakujejo od 11 do 13 milijonov prispevka vsako leto za odplačevanje investicije. Taksa na pretovor, ki jo bo morala družbi 2TDK plačevati Luka Koper in jo bo pobirala od vseh izvajalcev pretovora (med drugim tudi od denimo Petrola), pa bo navrgla približno 8,5 milijona evrov na leto. Vsi omenjeni bodo dodatne dajatve začeli plačevati po tem, ko bodo v 2TDK začeli pripravljalna dela za drugi tir, to pa se bo zgodilo zatem, ko bo evropska komisija odobrila nepovratna sredstva.

Take dajatve sicer določa zakon o financiranju in gradnji drugega tira, ki so ga na ministrstvu za infrastrukturo v minulih dneh v sodelovanju s komisijo za preprečevanje korupcije, Luko Koper, civilnimi iniciativami in računskim sodiščem precej prilagodili. Tako je Luka Koper denimo v pogajanjih dosegla znižanje takse za dobrega 1,5 milijona evrov, Jože P. Damijan pa je članom sveta za civilni nadzor projekta priboril stolček v finančno-projektnem svetu, ki bo uradno bedel nad investicijo. Toda vsi ti dogovori, ki se odražajo tudi v zadnji različici tega pomembnega zakona, lahko padejo v vodo, če bo vodja civilne pobude Davkoplačevalci se ne damo Vili Kovačič vložil podpise za začetek postopka za zbiranje podpisov za razpis referenduma. Kovačič zatrjuje, da je že zbral okoli 4000 podpisov (potrebuje jih zgolj 2500) za začetek postopka, v ponedeljek bo jasno, ali jih bo tudi vložil.

Pol milijarde evrov neposredne škodeMedtem pa na ministrstvu za infrastrukturo trepetajo pred neslutenimi posledicami referenduma in pozivajo Kovačiča, naj o tem vendarle premisli. Evropske institucije so namreč že zdaj pozorne na dogajanje v Sloveniji, Evropska investicijska banka je na ministrstvo že naslovila seznam vprašanj o poteku projekta.

Že če bo Kovačič začel zbirati potrebnih 40.000 podpisov, bo to otežilo pogajanja s Češko, Slovaško in Madžarko, ki naj bi prispevale denar za drugi tir, pa tudi z Evropsko investicijsko banko. »Vemo, da bi bila naša prijava v primeru vložene referendumske pobude nerelevantna in da ne bi dobili nepovratnih evropskih sredstev, ki jih nujno potrebujemo,« je rekel državni sekretar Jure Leben in vse, ki podpise zbirajo, prosil, naj vendarle projekt podprejo. Na ministrstvu bodo sicer aktivnosti nadaljevali tudi v primeru vložene referendumske pobude, kar naj bi naročil kar premier Miro Cerar.

Če Kovačiču nazadnje uspe zbrati 40.000 podpisov, bodo največjo škodo utrpele Luka Koper in Slovenske železnice, trpelo bo slovensko in evropsko gospodarstvo, saj bo referendum zamaknil projekt za vsaj štiri leta, pravijo na ministrstvu. Neposredna škoda pa bi ob tem po ocenah ministra Petra Gašperšiča znašala več kot 500 milijonov evrov.

Vir: Dnevnik