A. Hojs, Demokracija: Velika enotnost ob osamosvojitvi zgolj mit

8

Trditev, da smo bili Slovenci med osamosvojitvijo enotni, je zgolj mit, so ugotavljali udeleženci današnje okrogle mize ob 25. obletnici prvih demokratičnih volitev. Po besedah predsednika VSO Aleša Hojsa se je enotnost izrazito pokazala le na plebiscitu, podobno je ocenil tudi predsednik takratne prve vlade Lojze Peterle.

Kot je na okrogli mizi v organizaciji Slovenskega svetovnega kongresa in Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO) dejal Hojs, enotnosti ob osamosvojitvi ni bilo, ker je “takratna komunistična oblast delala vse, da do samostojnosti in sprememb političnega sistema ne bi prišlo”. Pri tem je spomnil na t. i. temeljno listino SZDL iz leta 1989, ki je nasprotno od Majniške deklaracije govorila o tem, “da želimo ostati v skupnosti jugoslovanskih držav”.

Pripravljenost na spremembe je po besedah Hojsa prišla šele po padcu Berlinskega zidu in razpletu dogodkov v Romuniji, ko je množica likvidirala dotedanjega voditelja Nicolaeja Ceasescuja. “Ta likvidacija je streznila partijske glave pri nas,” je dejal.

Podobno ocenjuje Peterle. Na torkovi državni proslavi v Cankarjevem domu se je zdelo, da je bilo takrat “vse skupaj zelo enotno, romantično in prisrčno, a sam tega nisem čutil,” je opozoril.

Tudi on meni, da je takratna komunistična partija skušala narediti vse, da bi ohranila čim večji vpliv. Na spremembe je pristala šele zaradi pritiska demokratičnih sil doma in propadanja komunizma v Evropi, je dejal.

Glede volitev pred 25 leti Peterle ocenjuje, da so bile zgolj delno demokratične: “Nasprotna stran je namreč imela finančno, medijsko in organizacijsko prednost.”

Hojs je opozoril, da takratne volitve v zbor združenega dela, ki je bil eden od treh domov skupščine, današnjih meril za demokratične volitve ne bi prestale. V omenjeni zbor so namreč lahko kandidirali le tisti, ki so dobili dovolj glasov znotraj svoje organizacije.

“Zbor združenega dela je pomenil tudi tretji glas, ki so ga imeli samo nekateri. Z vidika enakosti volilne pravice te volitve zato niso bile korektne. To je točka, v kateri bi takšen volilni sistem padel na vsakem današnjem ustavnem sodišču ne glede na sestavo,” pa je opozoril predsednik takratnega zbora občin Ivan Bizjak.

Peterle je spomnil, da je bil zbor združenega dela edini dom v skupščini, kjer Demos ni imel večine, in je zato pogosto nagajal. Tako med drugim zakona o lastninjenju sploh ni želel dati niti na dnevni red, je spomnil.

Več lahko preberete na strani Demokracije.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


8 KOMENTARJI

  1. Ja, ta enotnost je v veliki meri zlagan mit. ( Na katerega se na veliko naseda; glej recimo Odmeve na praznični dan in nagrajevanega novinarja Bobovnika). Večji del kontinuitete se je priključeval najprej k projektu strankarske politične pluralnosti ( torej demokracije) in kasneje osamosvojitve šele tedaj, ko drugega izhoda ni bilo, če niso hoteli, da jih čas in ljudstvo povozi.

    Mnogi za izpeljavo osamosvojitve odločilni zakoni so bili izglasovani z glasom ali dvema večine. Celo za nove simbole, novo slovensko nekomunistično zastavo ob osamosvojitvi je bila večina tesna.

    Napačna je misel, da so nasprotovali samo najbolj zadrgnjeni komunisti stare garde in JLAjevski oficir Aksentijević. Najtršo opozicijo Demosovim osamosvojitvenim projektom so dejansko vršili mladinci iz Školjčeve ZSMS, kasnejši LDS. Ob Školjču še Jaša Zlobec, Mile Šetinc, Vika Potočnik, Metka Mencin, Franco Juri in podobni.

  2. Ko Hojs, Bizjak in Peterle problematizirajo demokratičnost tedanjega zbora združenega dela zaradi načina izbiranja predstavnikov, bi bilo dobro, če povejo isto za še vedno aktualni državni svet. Državni svet namreč še danes na tak način kot tedaj zbor združenega dela voli svoje predstavnike. ( Z delno razliko za nekoliko drugače posredno voljene predstavnike “lokalnih interesov”).

    Če rečejo A, naj rečejo tudi B. Državni svet je Slovenije torej institucija vprašljive demokratične legitimitete! In tudi nepotrebni luksuz, kar se mene tiče.

  3. Peterle ocenjuje, da so bile (volitev pred 25 leti)zgolj delno demokratične: “Nasprotna stran je namreč imela finančno, medijsko in organizacijsko prednost.”

    A res? Glej no glej! Pa je pomlad kljub vsemu dobila večino. In ker ni bilo lustracije, ker iz košare niso ven vrgli gnila jabolka, je sedaj vsa košara polna gnilih jabolk. Tako da … bi lahko gospodje iz tistih časov priznali, da niso pravilno odgovorili tedanjim časom in prepustili svoje mesto drugim.

    • Pa saj nobeden od njih danes ni več na mestih, ki so jih takrat zasedali. Poleg tega je bistvo demokracije v tem, da so oni dobili podporo ljudi, torej ne morejo potem preložiti odgovornosti na druge.

      • Poslanci, izvoljeni na prvih demokratičnih volitvah z večino, se niso zavedali svoje vloge !!

  4. Da nekaj ni bilo vredu kaže lepo tudi grb RS, ki smo ga dobili. Večjega zmazka si je težko zamislit. In ko je interes poteptati nekaj tako temeljnega za državo, je jasno da je nekaj hudo narobe. Na zadnji proslavi se je lepo videlo kako je beden grb, že v primerjavi s starim jugoslovanskim, ki je zraven stal, čeprav ne vem zakaj. Spet zato da bi pozabili na komunizem.

    Sicer @IF, prav je da je dvodomni parlament, kjer se predsedniku države odreka vsakršna vsebina.

    • No, kakšen grb bi ti imel razen socialističnega, o katerem si se tako lepo izrazil? 🙁

      Grbi so zadeva srednjeveškega plemiškega vladarskega porekla in neke močne slovenske tradicije tu nimamo, predvsem pa ne kontinuitete te tradicije ( kot recimo Hrvati s šahovnico). Karantanski panter je zelo daleč, kranjski orel nas umešča kot avstrijko provinco ( le eno do slovenskih), trobojnica je pač del kopiranja nacionalnega in slovanofilskega vrenja sredine 19 stoletja in nas ne dela prepoznavne ( saj jo ima v istih otenkih še cel kup nacij, dodajanje zelene barve, ki se dogaja zadnje čase ( zlasti na nacionalnih športnih dresih) nas predstavlja kot muslimansko nacijo. 🙂

      Skratka, verjamem da pri nacionalnih simbolih ni bilo veliko srečne roke- a tudi dobre samoumevne rešitve ne. Celo pri himni so ga pokronali, ko so selektivno vzeli le 7. kitico Prešernove Zdravljice, prav tako kot so predlagali prvi prav komunistični zarotniki na Čebinah. Premrlova uglasbitev pa tako ali tako ni ravno himnična.

      Evo, tu smo, kjer smo. Kot nacija boljši v pragmatičnih zadevah in pridnosti, brez večjega smisla za simbolne stvari kot sta zastava ali grb. So ga pač prepustili Pogačniku in njegovemu new-ageu. Lahko bi bilo tudi slabše.

      ps. Če že dvodomni parlament, tedaj drugi dom le kot predstavništvo dežel ali regij. Ostalo je, kot pravim, demokratično vprašljivo in v duhu kardeljanstva, zastopništvo samupravnih interesov, priložnost za aparatčike tipa Semolič, Štrukelj, Hribar- Milič itd. Skratka, škodljivci.

      • Toda država brez grba ne more biti. To kar imamo mi je nedostojno. Kot nekakšno pogansko pleme.
        Tu se povsem strinjam s heraldiki, ki že dolgo na to opozarjajo.
        Kar se himne tiče so pa res nizkotne besede predsednika parlamenta Brgleza, ki je naredil cel slavospev nadnacionalnemu smislu himne, ko pa je vendar nacionalna himna tisto, kar je himna. Tako razvrednotiti slovenstvo so sposobni samo komunistični sužnji. In takega imamo za predsednika parlamenta!

Comments are closed.