A. Drobnič: Dokler tožilstvo ne bo preganjalo vojnih zločincev, ne moremo napredovati (VIDEO)

11



Vir: PlanetSiol.

11 KOMENTARJI

  1. G. Drobnič čaka zaman že leta in leta.
    In bo še čakal, se bojim.Pravzaprav se ni treba bati, ker nič, itak, ne bo nič,,,
    Nočem obtoževati ali nagajati, itd, ampak, g.Drobnič, bili ste v hudo visoki vlogi in, ko je bil čas, se ni dogajalo, ravnotako-Nič.
    Morda rabimo pojasnila.Če smo kaj zgrešili, “da se je dogajalo”, in bilo vse tiho.

  2. Se strinjam, Frančišek: bili ste v hudo visoki vlogi in, ko je bil čas, se ni dogajalo, ravnotako-Nič.
    Pa še Brezigarjevo dodajmo zraven in dobimo – Nič.
    To je ta slovenska nesposobnost, ki dobiva legendarne dimenzije.

  3. Me res zanima, kje si zgornja dva komentatorja služita kruh!? Sam sem bil kmalu po osamosvojitvi predsednik precej velikega sindikata, na novo ustanovljenega, ne-svobodnega. Zdržal sem okrog pet let z vsaj 70 odstotki pro-komunistov v IO-ju, enako tudi med članstvom. Strahotno naporno, včasih prav mučno in z visoko stopnjo hinavščine, sicer bi človek moral hoditi vzvratno, ne naprej. Žal. Ljudem, salonskim demokratom, se najverjetneje sanja ne, kako grejo te reči. Na višjih nivojih je pa še neprimerno hujše, težje. Kdor ne razume sofisticiranosti Drobničeve vloge, ne razume ama ničesar. Zastran mene fizofolirajta dalje. Kot bi človek naletel nekako na filozofijo Novakove. Grozno!

    • Jaz sem imel svoj spopad z oblastjo in državo in sem bil poražen. Tako da se jaz kvečjemu tudi sam uvrščam v to legendo.
      Težko mi je poslušat tožilca kako se zločince ne preganja…
      Ne vem kako je, če si na tako visokem položaju. Vem pa kako je če nisi.

    • Zdravko … sem imel svoj spopad z oblastjo in državo in sem bil poražen …
      ———————-

      Nisi bil edini, čiščenje kot sistem !
      Nič čudnega da se jih pred sodiščem zbere samo peščica.

  4. Drobnič sodi med ljudi, ki so hoteli nekaj spremeniti, tako kot Pučnik, Janša in še veliko drugih, ki pa so trčili ob zid sistema (in podsistemov). Očitki Frančiška, Zdravka … so za se zjokat. Ljudje iztisnejo iz sebe zadnje atome moči, potem pa takšni zaničljivi komentarji. Jaz cenim vsak prispevek k demokratizaciji. In resnici na ljubo se je prav zaradi ljudi kot je Drobnič veliko spremenilo na bolje. Če primerjam komunistični režim z današnjim stanjem, so razmere kot noč in dan. V zadnjih fazah komunizma sicer niso več pobijali, bila pa je v zraku zadušljiva atmosfera, ki smo jo “izdihovali” samocenzuriranci. Danes imamo čiste glave. Komunisti seveda po svoji stari navadi še vedno manipulirajo. To se manifestira v miselnosti ljudi, ki so programirani bna njihove resnice: vsi politiki so isti, vsi so krivi – levi in desni, Janša je kriv, samo mu ne morejo dokazat … Vendar ozaveščenim ljudem s takšnimi floskulami ne morejo več do živega.

    • Še vedno delamo samo tisto, kar nam dovolijo komunisti. In to z g. Drobničem vred. Tudi on je naredil samo tisto, kar so mu dovolili komunisti.
      Tako sedaj kaže, da bomo celo deželo dali blagosloviti kot pokopališče. Slovenija, pokopališče.
      Ker nam toliko dovolijo komunisti. Kar se njih tiče lahko to storimo. Njim je to za silo tudi prav.

  5. Tako je s komunisti. To je posebna sorta ljudi, ki jim nobeno življenje ni sveto. Niti lastno. Živeti hočejo dionizično, cena ni važna. Zato je jasno, da je v vsakem najmanjšem sporu z njimi v zraku smrt. Da bi se izognili novemu klanju, ki ga imajo oni v svojem tajnem programu (nikoli ne veš, kaj mislijo in kaj skriovajo, zato je moja hipoteza povsem upravičena), smo normalni Slovenci morali ubrati taktiko prepričevanje normalnih, toda do obisti zmanipuliranih ljudi, ki se ne zavedajo, da so kot programirani računalniški programi. Šele ko bo zadostno število volivcev ozaveščenih, nam bo to kriminalno združbo uspelo stisniti v kot (uničiti nam jih ne bo uspelo, ker so neuničljivi – tako kot bo Bog zaprl hudiča v kletko, saj ga uničiti ne more). Sam mislim, da med številnimi demokratično usmerjenimi volivci žal vlada precejšnja nesprtnost pri ocenjevanju delovanja demokratičnih politikov. Preprosto se pozablja na razmere, v katerih delujejo. Poglejmo podsisteme: mediji, sodstvo, šolstvo, sindikati, kulturniki … mar vse skupaj pravzaprav že ne dobesedno smrdi po njihovem navijanju za Kučana an Co. ter omalovaževanju in sataniziranju Janše in drugih demokratičnih politikov ter Cerkve? Demokrat ima v takšnih razmerah stalen občutek dušenja in spolzkosti. Kot medijski človek lahko rečem, da so naši tako imenovani osrednji mediji škandalozni in prava sramota za stroko. Slovenija se v bistvu nahaja znotraj Alan Ford, saj Superhiki že javno jemljejo revnim in dajejo bogatim. Na demokratični strani se žal ne moremo poenotiti niti o tako fundamentalni stvari kot so odprti arhivi, tako da o drugih, bolj kompleksnih problemih, o enotnosti ne moremo niti sanjati. Jaz mislim, da je razcepljenost na demokratični strani (tako med politiki kot volivci) umetna. Zato skrbijo krti, ki so skriti na vseh področjih. Ti dolgo časa dajejo videz odločnih demokratov, s čimer si pridobijo zaupanje sredine, v kateri delujejo, no, ob pravem trenutku eksplodirajo v svojih pravih barvah. Na cerkveni strani se mi zdita denimo takšna Poznič in Cestnik (pa še koga sumim). Primer za šolske knjige pa ostaja Janez Markeš. On je svojo “Kontra-Pavlovo preobrazbo” izpeljal točno tako kot sem zapisal: od podpore Janši in zaupanja bralcev do popolnega preobrata, ko se je spremenil v Janševega sovražnika par-exelence. To so takšni ljudje, kot je Bob Rock opisal Broja jedan: Pa ta človek u prsih nima srca, ima blagajno

    • Strinjam se, komunisti so posebna, nespreobrnljiva sorta ljudi.

      Dokaz je sam predsednik republike: kamorkoli se zasuče ali kakorkoli ga sučejo, vedno se znajde, genealoško gledano, na svoji izvorni strani: danes se je udeležil 70. obletnice osvoboditve koncentracijskega taborišča pod Ljubeljem, niti slučajno ga ni zaneslo pred vrata Hude jame ob 70-letnici komunističnih povojnih pobojev.

    • g. Lucijan,
      kakor se z Vami strinjam, pa ne morem mimo vašega suma za g. Pozniča, vsaj ne po vseh njegovih prispevkih tukaj na Časniku, pa tudi za g. Cestnika mislim da ne.
      Za šolske knjige je pa Markeš, to pa … brala sem njegove prispevke v Magu, ki so bili med ta boljšimi, potem pa preobrat.

      • Ni spodobno takole ljudi označevati in diskreditirati, posebej ne brez predočenja kakršnikoli dokazov. Ne da bi prvega ali drugega osebno poznal, bi si brez nadaljnega upal staviti, da navedeno ne drži.

        Moje mnenje je tudi, da je bilo v našem pokomunističnem času malo dejanskih krtov ( direktno plasiranih preko partije in udbe) v pomladnem bloku ali Demosu in v Cerkvi, čeprav je to precej popularna teza. Ja, nekateri so bili v času komunizma v partiji, najbrž je tudi kdo bil nevede ali pa vede vir kakšne informacije udbi.

        Ampak, da bi se udbi in partiji prodali in da bi šli v Demos ali Cerkev zato, da bi Demosu ali Cerkvi zavestno delali zlo – takih je po mojem trdnem prepričanju bilo malo, če sploh kdo.

        Kar seveda ne pomeni, do niso marsikateri delali manj kot dobro ali slabo v politiki in so bili vredni kritike.

        Če bomo pomladniki skozi iskali zarote, bomo samo odbijali ljudi, obenem bili nesposobni razumnih analiz in presoj in bili večno obsojeni na opozicijo. Ljudi je treba združevat in prepričat, da si vreden njihovega zaupanja.

Comments are closed.