A. Delić, Delo: Zakaj jih ne pokopljemo?

9
157

Ministrstvo meni, da so pravzaprav že dostojno pokopani, zato se z morebitnim pokopom ne ukvarja.

»Nikogaršnje« pokoplje občina

Zanimalo nas je, kako so pokopani tisti, ki nimajo sorodnikov ali denarja za pogreb, denimo brezdomci. V ljubljanskem javnem podjetju Žale so pojasnili, da o načinu pokopa umrlega brez svojcev odloča občina, v kateri je oseba umrla ali bila najdena. Če umrli ni imel dedičev ali če ti niso zmožni plačati stroškov pokopa, jih poravna občina, v kateri je imel umrli stalno prebivališče. Kadar tega ni mogoče ugotoviti, stroške prav tako plača občina, v kateri je oseba umrla, oziroma občina, v kateri je bila najdena. Prav tako smo v podjetju Žale, glede na to da država doslej ni nikoli izračunala, koliko bi stal skupinski pokop, poizvedovali o oceni stroškov takega pokopa. Pojasnili so, da je o tovrstnem pokopu, zlasti v zvezi z načinom izvedbe, preveč neznank, da bi nam lahko posredovali oceno stroškov. Sicer pa v mestni občini Ljubljana osnovni pogreb s krsto stane 709 evrov in z žaro 593 evrov, od česar odštejejo 507 evrov pogrebnine, kadar gre za osebo, zavarovano v Sloveniji. V tem primeru osnovni pogreb s krsto stane 202 evra, z žaro pa 86. »V tej ceni je zajeto tako rekoč vse, kar je nujno za dostojen, človeka vreden pogreb,« so še pojasnili.

V kostnici so v raznobarvne plastične gajbice naloženi posmrtni ostanki 778 pobitih v Hudi jami. Vsaka ima svojo številko, vsaka številka zaznamuje človeški skelet. To dejstvo nima nikakršne zveze ne s politiko ne z ideologijo. Ti mrtvi ležijo na našem predpražniku. V gajbicah.

Na regalih v rovu Hude jame, ki je bil pred dobrima dvema letoma preurejen v nekakšno kostnico, na dostojen pokop čakajo posmrtni ostanki 778 pobitih: 432 so jih tja prenesli iz vodoravnega rova in 346 iz vertikalnega jaška.

Njihove kosti so zložene v rdeče, modre in rumene plastične gajbice, na katerih so pritrjene številke. Kostnica, ki je v bližini vhoda v Barbara rov, je dolga dobrih šestdeset metrov, v njej pa je po besedah avtorja knjig o Hudi jami in enega od članov vladne komisije za reševanje vprašanja prikritih grobišč dr. Mitja Ferenca prostora za največ 1390 gajbic.

Toda v jašku rova so posmrtni ostanki še več tisoč pobitih, pri čemer je njihovo število mogoče oceniti zgolj glede na globino jaška in druge relevantne parametre. Ferenc meni, da jih je okrog 2500 oziroma največ 2800, po drugih ocenah jih je tam še najmanj 3500. Dostop do njih je zaradi neustreznih razmer v jašku do nadaljnjega onemogočen, saj je rob jaška nestabilen, lestve in zaščitne stene so preperele, njegova sanacija pa je že nekaj časa v načrtih ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki je med drugim pristojno tudi za vojna grobišča. Tam pravijo, da je to na tem področju prednostna naloga, saj je treba izpolniti zahteve rudarske inšpekcije glede varnosti in ureditve rudnika po končanem posegu.

Cena človeškosti

Kakorkoli, danes smo kot družba soočeni z dejstvom, da je v kostnici v rovu v gajbice naloženih 778 spominov na prav toliko ljudi, ki so nekoč živeli, in da jih še najmanj trikrat toliko leži v jašku. Zakaj vsaj teh, katerih spokoj smo z najdbo in izkopom že zmotili, ne pokopljemo? To vprašanje nima nikakršne zveze s politiko ali z ideologijo. To vprašanje zadeva človeškost, je vprašanje civilizacijskih norm, ki jih ljudje sicer ne odrečejo nikomur, niti svojim hišnim ljubljenčkom ne. Dejstvo je, da so bili pobiti v Hudi jami nekoč »samo« ljudje, iz mesa in krvi, in da danes njihovi skeleti čakajo na razsodnega sodobnika, ki jih bo pokopal in jim končno dal večni mir.

Ko smo na dan obletnice genocida v Srebrenici sedeli med občinstvom ob predstavitvi knjige vodje rudarskih del v rovu sv. Barbare Mehmedalije Alića, katerega usoda svojevrstno deluje kot zgodovinsko vezje Hude jame, Srebrenice in izbrisanih, se je opletalo z nedoumljivo ceno takega pokopa. Navrglo se je, da bi bilo to predrago, ker bi stalo petnajst milijonov evrov, kar se nam je zdelo bližje znanstveni fantastiki kot resnici.

Ministrstvo smo vprašali, ali so doslej že ocenili stroške ureditve grobišča in prekopa posmrtnih ostankov, premeščenih v kostnico. Prav tako nas je zanimalo, ali so že ocenili stroške izkopa tistih skeletov, ki so še vedno v jašku. Pojasnili so, da teh ocen nikoli niso izdelali, ker je bila »za ta namen že zgrajena kostnica v rudniku, kjer so zagotovljeni potrebni standardi za primerno in dostojno shranitev najdenih posmrtnih ostankov. Za to tudi ni bilo zagotovljenih proračunskih sredstev. Glede na to da je bila v rudniku zgrajena kostnica, ministrstvo zdaj ne vodi nobenih aktivnosti glede ureditve vojnega grobišča zunaj rudnika.«

Torej je stališče ministrstva, da so žrtve, katerih posmrtni ostanki so »nameščeni« v kostnici, na neki način že pokopane, smo vprašali še enkrat, saj smo menili, da smo odgovor morda napačno razumeli. Pa ga nismo. Z ministrstva so odgovorili s kratkim: »Drži.« Pristojno ministrstvo je, skratka, prepričano, da so pobiti, katerih ostanki ležijo v plastičnih gajbicah v kostnici, ki v resnici ni bila zgrajena, ampak (pre)urejena v povezovalni progi globoko v rudniku, že dostojno pokopani.

Če odmislimo dejstvo, da v kostnici ni dovolj prostora za posmrtne ostanke vseh pobitih, in civilizacijsko normo pravice do pokopa, si lahko pri iskanju odgovora na vprašanje, kako opredeliti dostojen pokop, pomagamo s pravilnikom o standardu za osnovni pokop na območju mestne občine Ljubljana, ki določa minimalne zahteve za pokop s krsto ali žaro. Če navedemo samo obvezne sestavine pokopa s krsto, je jasno, da je stališče ministrstva najmanj cinično. Za klasični pokop pravilnik določa tole opremo: krsto, krstno oblogo, tančico, copate, vrečo in nagrobno obeležje (pri vsakem delu so posebej opredeljene dimenzije, material in podobno). Prav tako določa, da k pokopu sodijo še naslednje storitve: prevoz, spremstvo, priprava pokojnika, priprava groba, pogrebno moštvo in pogrebna svečanost.

Ne pravimo, da je treba posmrtne ostanke pobitih v Hudi jami pokopati v skladu s pravilnikom, ki velja v ljubljanski občini, ampak da »pokop,« ki naj bi bil po mnenju ministrstva v bistvu že opravljen, ni bil pokop.

Skeleti na pragu

Doslej je bilo v javnosti slišati že nekaj zamisli o tem, kako urediti grobišče v Hudi jami (član vladne komisije za prikrita grobišča dr. Jože Dežman se je denimo zavzemal za ureditev grobišča v rovu in odprtje muzeja na lokaciji), vendar nobena izmed teh ni bila izvedena. Zadeva zdaj stoji in argument za ali proti pokopu bo – najmanj zaradi siceršnje gospodarsko-finančne situacije – gotovo povezan s stroški. A četudi država nima denarja za dostojen pokop vsaj tistih, ki smo jih že izkopali, si lahko pomaga z evropskimi sredstvi. Sogovornik, ki zelo dobro pozna vse možnosti sofinanciranja z evropskim denarjem, je potrdil, da bi bilo to vsekakor mogoče. Doslej se je s tem denarjem že obnavljalo gradove in tudi postavljalo kapelice, le odločitev države je potrebna in zagotovitev dela lastnih sredstev.

Član vladne komisije za prikrita grobišča dr. Mitja Ferenc meni, da bodo ostanki žrtev najverjetneje ostali v kostnici, pokop pa lahko »stane zelo veliko ali pa veliko manj, odvisno od tega, kako bomo zadevo zakomplicirali«. Pojasnil je, da je to, da so žrtve odkrili v rudarskem rovu, svetovni unikum. Pred štirimi leti, ko so jih našli in izkopali, izdelava stroškovne ocene ni bila mogoča, ker jih je število pobitih pravzaprav presenetilo, pa tudi preiskovalci so bili še na delu. »Danes je oceno stroškov mogoče izdelati,« je prepričan. Sam se že ves čas zavzema za pokop žrtev, katerih posmrtni ostanki so zdaj »nameščeni« v kostnici, zunaj na grobnem polju pred rovom.

9 KOMENTARJI

  1. Dokler Slovenija ne bo poravnala ta svoj dolg človeškosti do svojih prednikov, bomo zaman čakali na duhovno in materialno rast Slovenije.

    Teža tega genocidnega greha nas vleče navzdol, vse dokler ne bo poravnan.

    • Vsi, ki čutimo, kot je čutila Antigona in pokopala brata se združimo, zberimo sredstva, odprimo TRR in dostojno pokopljimo pobite v Hudi jami! Ta jama je bila res prehuda resnica, da bi ostala pokopana v jami!!!! KOLIKO LET BO ŠE ZDRŽALA TA IMPROVIZIRANA KOSTNICA, KOLIKO SVOJCEV SE LAHKO ŠE PRIHAJA POKLONIT, POMOLIT IN PRIŽGAT SVEČKO, TUDI TA ROV BO ZDRŽAL LE NEK ČAS, POTEM PA ……
      V SREBRENICI IMAJO VSI NAJDENI KRSTE, GROB IN ZNAMENJE TER IME IN PRIIMEK!! NAŠI SO V FOLIJI V PLASTIŠČNIH GAJBICAH ZA KROMPIR??!!! JE ČLOVEŠKO ŽIVLJENJE RES LE TOLIKO VREDNO, DA RAZPADA PRED NAŠIMI OČMI, SAMO ZATO, KER JE BILA RESNICA PREGLOBOKA, PREHUDA IN IZKOPANA PRED NAMI….VSI BOMO DAJALI ODGOVOR ZA NAŠA DEJANJA, VLADA JE LE DEL TE REŠITVE, NI PA EDINA, V IMENU VSEH TRPEČIH MORAMO TAKOJ V DOSTOJEN POKOP, PA KJE ŽIVIMO LJUDJE! NIHČE NE BO NAREDIL KORAKA NAMESTO NAS, V IMENU VSEH KI JIM JE BILO TAKO KRUTO ODVZETO ŽIVLJENJE, BREZ SODBE, BREZ MOŽNOSTI OBRAMBE, BREZ SLOVESA, Z ZVEZANIMI ROKAMI, V KRIKU TEME IN PREGRAD!

      • Ne vem, res ne vem. Sem brez besed. Mislim da bi takšno zbiranje denarja in pokop oblast preprečila. Dejansko bi za pokop morala poskrbeti oblast. Pa tudi za preiskavo. Ne bo dovolj samo pokop.

  2. Preden začnemo na to temo moralizirat, bi bilo treba malo politizirat. Vprašali bi se lahko, zakaj se tega problema ni lotila nobena desna vlada (da se ga ne leve, je bolj razumljivo, pa ne opravičljivo). Ne spomnim se, da bi katera od strank prišla s konkretnim predlogom, kako ta problem rešiti, čeprav o tem veliko govorijo. Poslušamo lahko samo ideološko moraliziranje in obešanje odgovornosti za zločine tistim, ki se niti še rodili niso, ko so se ti zgodili.

    Če bi bilo desnim strankam kaj do dostojnega pokopa teh kosti, bi bile že zdavnaj pokopane. A so bolj uporabne pri političnem delu dokler so zunaj. Če se prav spomnim, jih je prvi nemarno zlorabil Peterle, ko je potreboval glasove za evropskega poslanca. Z ekipo novinarjev je priletel tja in to jamo »odkril«, čeprav je tam že nekaj časa stal smerokaz do nje, pred njo pa kapelica, saj so domačini ves čas vedeli, kaj je notri. Peterletu se je splačalo in sedaj veselo vleče nesramno veliko plačo, kaj dela, pa živ krst ne ve. Takoj za njim so pridrveli hrvaški politiki s svojimi novinarskimi ekipami in veselo preštevali glasove, saj so bili tudi sami pred volitvami. Potem pa vse tiho je bilo, med drugim tudi zato, ker v Hudi jami ležijo predvsem »južnjaki«, ki jih ima marsikateri Slovencelj s težavo za ljudi. ko

    Za moj občutek je Peterle te pokojnike skrunil bolj nagnusno, kot tisti, ki so jih pobili.

    • Tone, spet v svoji maniri podtikaš vso krivdo desnici, namesto levici.

      Desnica v opoziciji itak ne more nič narediti. Ko je na vladi poskušala kaj narediti v zvezi s tem, smo poslušali na levici o prekopavanju in preštevanju kosti.

      Dejansko desnica, če kaj naredi ali pa nič, je deležna napadov. Če kaj naredi, je to kovanje političnih točk, če nič, pa spet ni v redu.

      V resnici pa je levica tista, ki bi nas rada prepričala, da je bil komunizem fajn (kljub vsem zločinom) in naj kar pozabimo na preteklost in slepo verjamemo, da je Kučan demokrat, da je Jankovič demokrat itd…

      Takoj, ko se kakšen desni politik pokloni žrtvam, je to že zloraba.

      Desnica ne more dejansko narediti nič, da ji ne bi levaki očitali nekih grdih namenov.

      Dejansko so pa levaki tisti, ki prikrivajo svojo lastno preteklost, ko pa kaj pride na dan, pa tulijo o grdih desničarjih itd…

    • Hvala, Alojz, da strpno odgovarjaš in nisi zabrusil »lažeš« kot običajno. To je velik napredek. Čudi pa me, da imaš tako slabo mnenje o desnici. Opisuješ jih kot kopico nemočnih otročajev, ki jim hudobni fantje ne pustijo, da bi se igrali v peskovniku. Naj se malo okorajžijo in naredijo tudi kaj takega, kar levakom ne bo všeč in naj ne čakajo njihove pohvale. Med čudeže spada tudi to, kako nisi zmožen opaziti, da tudi desnaki nagajajo levakom kjer le morejo, da tudi levaki ne morejo storiti nič, ne da bi jim desnaki očitali slabe namene, da tudi desnaki tulijo o grdih levalih, če o njih pride na dan kaj grdega itd. Mene bi čisto tehnično zanimalo, kako odrasel človek zmore sprejemati novice ali prenose iz skupščine na tako selektiven način.

      Diskusija bi postala konstruktivna, če bi prebral to, kar sem napisal in bi povedal svoje mnenje o tem, kako to, da se desni politiki najraje slikajo ob grobiščih pred volitvami, potem ko so izvoljeni in bi lahko kaj naredili pa na to radi pozabijo in se izgovarjajo na levico, ki jim nagaja. Lahko bi tudi komentiral občutek je Peterle s svojim dejanjem pobite skrunil bolj nagnusno, kot tisti, ki so jih pobili.

      • Jaz vedno strpno odgovarjam, opozarjanje na laži pa ni nestrpnost.

        Vidim, pa, da ne moreš brez žaljenja do desnice in jim podtikati krivde za vse slabo v Sloveniji.

        Jasno sem napisal, da imajo polno oblast preko medijev in kapitala levaki, ki vedno napadejo desnico, in ji ne omogočajo poštene obrambe.

        Desnica nikoli ni nagajala levakom, ampak je le nasprotovala slabim potezam levakov.

        Jaz novic ne sprejemam na selektiven način, ti pa jih. Nočeš videti očitnega – medijskega nesorazmerja med levico in desnico. Levica ima v rokaj 90% tržnega medijskega deleža. Kako naj bo potem kriva desnica, če pa jo mediji ves čas napadajo, levico pa prikazujejo kot žrtev.

        Diskusija bi postala konstruktivna, če se ne bi ti norčeval in poniževal desnice, ampak bi upošteval dejstva in prebral kaj napišemo in poskušal argumentirano komunicirati.

        In napadaš Peterleta, ker se je poklonil žrtvam samo zato, ker bi na hudo jamo rad čim prej pozabil, da bi še vedno lahko proglašal desnico za negativce, levico pa za neke brezmadežne demokrate.

  3. Osupel in zgrožen sem nad karikaturo na prvi strani Dela, 5. avgusta, z naslovom »Pieteta?«, kjer avtor pod vprašaj postavi civiliziran odnos do pokojnih, pieteto, tudi pravico do njihovega spodobnega pokopa. Ali res gradimo pravi odnos do vseh mrtvih, tudi tistih v grapah, jarkih, jamah, ko odbijajoče slikamo da to počenemo z gradbenim vedrom? Pomenljivo je tudi zopet skrajno žaljivo sporočilo, da so problem predvsem tisti, ki jih pokopavamo v krstah s križem. Civilizirano? Nikakor ne! Sram me je! Doklej še?

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite