A.Čerin, blog: Ljubite drug drugega, toda…

17

… iz ljubezni ne delajte spon

Kako razumeti edinost v zakonu?

Zadnje čase se v naši zakonski skupini v okviru “Družine in življenja” menimo o edinosti med zakoncema. Nikakor se ne morem spoprijateljiti z besedo ‘edinost’, ki me – še sam ne vem dobro zakaj – pravzaprav malo moti. Morda zato, ker mi je žal prva asociacija na besedico edinost Titova Jugoslavija z opevanjem “bratstva i jedinstva”, ki je tako klavrno na krvav način razpadlo.

Pa sem si malo pogledal kako je pomen te besede (in sorodnih) definiran v Slovarju slovenskega knjižnega jezika: edínost – knjiž. složnost, vzajemnost: med ljudmi ni edinosti; pri vzgoji je potrebna edinost vzgojiteljev

Aha, složnost in vzajemnost sta ta dva pojma, ki definirata edinost. Pa si poglejmo kaj točno pomeni složnost (slóga – stanje brez prepirov, nasprotovanj med ljudmi: med narodi bo zavladala sloga; pozvati ljudstvo k slogi; mati skrbi za slogo med otroki; bratska, družinska sloga; sloga in mir / živeti v ljubezni in slogi ∙ v slogi je moč) in kaj vzajemnost (vzajémnost – medsebojna povezanost, odvisnost: vzajemnost med rastlinstvom in živalstvom / vzajemnost duševnega in telesnega razvoja 2. medsebojna povezanost, pomoč, podpora članov kake skupnosti: računati, zanesti se na vzajemnost; delavska, vaška vzajemnost; občutek vzajemnosti / slovanska vzajemnost).

Nisem zadovoljen s to definicijo edinosti.

Gibran: Ljubite drug drugega, toda iz ljubezni ne delajte spon

Meni pravzaprav še najlepše oriše pojem edinosti med zakoncema tale zapis Kahlila Gibrana, znamenitega libanonskega pesnika in pisatelja v knjigi “Prerok”, ko govori o zakonu.

Skupaj ste bili rojeni in za vselej boste ostali skupaj. Ostali boste skupaj, ko bodo bela krila smrti razsejala vaše dni. Da, skupaj boste ostali celo v tihem božjem spominu. Toda naj bo v vašem sožitju dovolj prostora in naj med vami zaplešejo vetrovi neba.

Ljubite drug drugega, toda iz ljubezni ne delajte spon; naj med obalami vaših duš raje valuje morje. Napolnjujte čašo drugega, toda ne pijte iz iste čaše. Delite si kruh, toda ne jejte od istega hleba. Pojte in plešite skupaj in veselite se, toda vsak naj ostane sam, podobno kot je vsaka struna na lutnji sama, pa vendar skupaj odzvanjajo isti napev.

Podarite si srca, toda ne izročite jih drug drugemu v posest. Kajti le roka Življenja zmore zaobseči vaša srca. In bodite skupaj, pa le ne pretesno: kajti vsaksebi stoje stebri v svetišču in hrast in cipresa ne moreta rasti v senci drug drugega.

Mož v tem znamenitem nagovoru zakoncem stalno poudarja – kako paradoksalno! – dvojnost: velika bližina/dovolj prostora med zakoncema, ljubezen/spone, podarjanje/posedovanje, biti skupaj/ostati sam. Zdi se mi, kot da pisatelj želi poudariti pomen ravnotežja med bližino in oddaljenostjo, s prispodobo “samosti” strun na lutnji pomen harmonije in s prispodobo stebrov v svetišču pravzaprav praktični pomen bližine, a spet – ne prevelike, ker gre na škodo funkcionalnosti.

Več lahko preberete na blogu Preprostost.


17 KOMENTARJI

  1. Briljantno!

    Edinost je nujna v temeljnih življenjskih ciljih.

    Tudi v vzgoji do otrok. Tudi v nastopu v navzven.

    Boljše več edinosti kot manj.

    Škoda je, če eden moli, drug pa preklinja. Eden živi zdrav način življenja, drug pa nezdravega. Eden varčuje, drug pa zapravlja. Eden živi vrednote, drug jih odklanja in ruši, eden neguje dobre odnose, drug jih prezira…

    To velja tako za zakon kot za slovensko skupnost.

    Edinost je pogoj duhovnega in materialnega napredka ter sreče.

  2. Za edinost je potrebno imeti prefinjen občutek in taktnost ter potrpežljivo pozitivno naravnano vztrajnost.

    Poglobljeno obravnavanje pozitivnih veščin slovenske edinosti, je še vedno skorajda prepovedana tema.

  3. Čeprav je slovenska edinost najbolj pereči problem, je njeno poglobljeno in sistematično reševanje zapostavljeno.

  4. Slovenski temeljni cilj je vsekakor domoljubje.

    Kdor svoj dom spoštuje in ljubi, bo storil vse, da bo dom urejen, navznoter in navzven.

    Storil bo vse, da bo v njem vladala složna toplina in ustvarjalnost.

  5. Meni je zelo zanimivo, ker se ta dvojnost (ali dvojica) zelo pogosto pojavlja v človeških odnosih. Že moški in ženska sta dvojica. Dvojica lahko pripelje do razklanosti, ali pa do nečesa drugega. Nekateri pravijo, da sta moški in ženska plus vez med njima (ki je tretji) podobna sveti trojici.

    Še nekaj mi je zanimivo. Kadar se govori o odnosu med moškim in žensko se pogosto govori o ljubezni. Ampak to je spet samo polovičarsko. Sveti Pavel govori o ljubezni in spoštovanju. Po spoštovanju bolj hrepenijo možje, po ljubezni pa žene.

    —————–

    Janez P.

    • Zadnji stavek bi zapisal malo drugače. Beseda ljubezen mi namreč ni čisto jasna.

      Žene hrepenijo po tem, da so ljubljene, možje pa po tem, da so spoštovani.

  6. Ljubezen danes nekateri napačno razumejo kot posedovanje. Edinost je Alešu očitno zoprna beseda, ker si želi več moške svobode v odnosu kot piše Kahil Gibran, da morajo med obema pihati vetrovi.

    Če si lastniniš ljudi, to ni ljubezen.

    Besede složnost, solidarnost, pravičnost, sprava, svoboda in ljubezen so ne samo duševni pojmi, temveč tudi duhovni pojmi. Zato so neskočni, lahko veliko o njih napišemo. Najlažje pa povemo kaj niso. S temi besedami pa na veliko delajo inženirji duš, ker vedno obstajajo njihovi plačniki, ki bodo imeli z zlorabo teh besed na ljudmi fevdalno ali celo suženjsko oblast.

    Zakaj v Sloveniji ni edinosti?
    1. ker je zelo težko zaradi okolja ustvariti edinost s prijateljem ali z zakoncem
    2. ker je na oblasti zločinski režim, mafija, ki mu je edini cilj sužensjko in fevdalno obvladovati državljane, živeti na njihov račun

    Mene recimo zelo moti beseda ENAKOST, ki jo družba in njeni politkomisarji v obilju zlorabljajo in to prehaja tudi v področja podjetij, gospodarstva, sodstva…
    Eno je enakopravnost in enakovrednost, drugo pa enakost, ki je socialističen pojem.

    Recimo t.i. srednjega razreda ni bilo ne v sužnjelastništvu, ne v fevdalni dobi, postajal je šele v judovsko-krščanski kulturi , ki je ročnemu delu priznavala čast in spoštovanje. Vse meniške skupnosti so dajale zemeljskemu delu čast. Zato so se razvili rokodelci, obrtniki, kmetje, trgovci.
    V socializmu pa je srednji razred spet izumrl in so ga nadomestili dvorjani, birokrati, javni uslužbenci, advokati zločinskega sistema.

    • Pavel, tudi mene izjemno moti tale pojem enakost, ki se ga uvaja namesto enakopravnosti. Kot da smo si ljudje po spolu na primer enaki, pa po izgledu, pa po naboru sposobnosti. Nismo si, a lahko smo si enaki v pravicah in dolžnostih (=enakopravni), lahko imamo enako dostojanstvo, zato ker smo ljudje (=enakovredni). Hvala za ta komentar.

    • Ko se v kakšni družbi pogovarjamo o socializmu ali kapitalizmu, je okoli teh pojmov predvsem veliko zmede. Ljudje se pogosto opredelijo za eno ali drugo stran in potem v nasprotni strani največkrat opazijo tisto, kar je najslabše. Ampak v bistvu ljudje v večini hrepenijo po isti stvari in vse to pričkanje je ena velika bedarija. Če bi znali lepo trezno in strokovno obdelati vse vidike kapitalizma in socializma ter hkrati odrezati vpliv vseh mafijsko razmišljujočih vplivnežev, potem verjamem, da bi se hitro odločili, kakšen sistem nam je všeč. In to z enako večino, kot smo se na referendumu za osamosvojitev.

      ————-

      Recimo, pri kapitalizmu marsikoga moti korporativni kapitalizem. Ni doro, da je denar edino kar odloča ali da se odločitve sprejemajo daleč stran, na drugem koncu sveta. Poleg tega manjši podjetnik ne more konkurirati korporaciji (z enakim izdelkom), korporacja je v vseh pogledih močnejša. In v povezavi s korporacijami imamo še marketing z vzgojo potrošnika ter vsemi negativnimi vidiki potrošniške družbe.

      Tisti, ki se deklarirajo za socialiste, kapitalizma ne marajo predvsem zaradi zgoraj opisanega vidika. Ampak socialisti pa naivno verjamejo v lagodnost in pravičnost države in nekako pozabljajo na vse, kar je ta miselnost hudega naredila. Glede socializma se nekako strinjam s Pavlom, nikakor pa se ne strinjam z njegovim demoniziranjem tistih, ki se opredeljujejo za socialiste.

      ———-

      Meni je Evropski model v marsičem čisto všeč. Npr. družinsko podjetje v Nemčiji. Več generacij, sedaj že večje podjetje, nudi velik delež zaposlitve v nekem kraju. Ponavadi deduje starejši sin. Ampak lastnik ni neka vzvišena oseba, zna priti med zaposlene in zaposleni so ponosni na to podjetje. Lastnikovi potomci na začetku delajo v tem podjetju tudi na nižjih delovnih mestih.
      Na lastnika ne gledajo kot na nekoga, ki ima same privilegije, pač pa je lastnik predvsem nekdo, ki ima veliko odgovornost.

      V primeru družinskega podjetja je odgovornost lastnika tudi, da ga nasledijo čustveno zreli potomci. Za to pa je potrebna zdrava družina. In tako pridemo do odnosa med možem in ženo…

    • Pavel, tudi mene izjemno moti tale pojem enakost, ki se ga uvaja namesto enakopravnosti. Kot da smo si ljudje po spolu na primer enaki, pa po izgledu, pa po naboru sposobnosti. Nismo si, a lahko smo si enaki v pravicah in dolžnostih (=enakopravni), lahko imamo enako dostojanstvo, zato ker smo ljudje (=enakovredni). Hvala za ta komentar.

  7. Prednost sedanje vlade je, da v svojih javnih nastopih pazi, da ne bi po nepotrebnem s svojimi besedami spodbujala razklanost družbe. To je njena pomembna odlika.

    Besede imajo veliko moč. Lahko pomirjajo, gradijo zaupanje ali pa povzročajo odpor, nerazumevanje…

  8. Vendar so od besed še bolj pomembne razumne odločitve vlade.

    Teh pa je bilo premalo.

    Izgovor vlade češ, da je bila odločitev za drag kredit po znatno višji ceni modra, ni prepričljiva.

    Vlada se namreč z evropsko unijo sploh ni pogovarjala o tem, kakšne ukrepe bi naj sprejela za ozdravitev gospodarstva, če bi sprejela poceni kredit. Ampak je poceni kredit vnaprej zavrgla zardi določenih negativnih interesov, ki se bodo pokazali šele čez čas.

    Podobno so nerazumne odločitve o obdavčitvi nekaterih ustvarjalnih slojev.
    zato ne more trditi, da je sprejela boljšo odločitev.

Comments are closed.