A. Barat, domovina.je: Slovensko gozdarstvo ali tranzicijska tragikomedija

V zadnjih tednih zbuja pozornost ustanovitev državnega gozdarskega podjetja Slovenski gozdovi d.o.o.. Podjetje naj bi od srede prihodnjega leta, ko se iztečejo pogodbe koncesionarjem, upravljalo z državnimi gozdovi, ki pomenijo 20% vseh slovenskih gozdov. Obljube in obeti vlade so veliki, še večje pa so kritike stroke. Za popolnejše razumevanje problematike slovenskega gozdarstva je potrebno pogledati v ozadje in zgodovino.

Malo zgodovine…

V Jugoslaviji so bila Gozdna gospodarstva (GG) velika državna podjetja, ki so skrbela za celotno gozdarstvo (sečnjo, žage, predelavo, pogozdovanje, gozdno infrastrukturo…). Po osamosvojitvi so se razdrobila na več manjših in večjih zasebnih podjetij. Sredi devetdesetih je država za upravljanje s svojimi gozdovi podelila koncesije. Pri tem je naredila napako, saj se gospodarjenja z gozdovi ni lotila celostno. Tako novih koncesionarjev npr. ni zavezala k urejanju gozdnih cest, lesno-predelovalno industrijo pa je pustila propasti. Koncesionarji so večinoma izvajali le sečnjo in hlodovino prodajali (z nekaj izjemami…). Vsi ti deli med seboj niso delovali usklajeno in država ni imela učinkovitega nadzora nad gozdarstvom. Nekateri koncesionarji so to stanje izkoriščali.

Stanje danes

Naše državno gozdarstvo danes temelji na sečnji in prodaji lesa. Les se kot hlodovina prodaja predvsem v Italijo in Avstrijo, kjer ga predelajo in nam ga predelanega prodajajo nazaj. Absurd je tudi, da koncesionarji les iz državnih gozdov dobijo bistveno ceneje kot ostala gozdarska podjetja, ki upravljajo z lastniškimi gozdovi. Tako so pogosto nelojalna konkurenca in še bolj znižujejo ceno slovenskega lesa na trgu.

Lesno-predelovalne industrije je le še za vzorec (še posebej če se spomnimo, da je bila v vsakem večjem mestu). Lahkomiselno smo se odpovedali proizvodnji celuloze, ivernih plošč, furnirja, pohištva… Cele generacije usposobljenih delavcev so šle v pokoj oz. na Zavod za zaposlovanje, kjer so jih na državne stroške in pogosto neustrezno prekvalificirali. Pri vsem tem pa še niti v celoti niso zaključeni vsi stečajni postopki večjih predelovalnih podjetjih.

Državi se tudi očita, da je zadnja leta v negotovosti glede prihodnosti puščala tako koncesionarje kot privatna podjetja in tako ustvarila umetni zastoj na področju investicij v gozdarstvo in s tem posredno škodo tudi drugim panogam gospodarstva.

Več lahko preberete na domovina.je.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.