A. A. Klarić, Razpotja: Čigav interes je javni interes?

4

Vprašanje javnega interesa, je vprašanje njegovega obstoja. Je vprašanje, ki se nanaša na sam izvor besedne zveze in interesa, ki se skriva za na videz altruističnim geslom. Ker je osebni interes nujen atribut človekovega obstoja, saj je človek bitje, ki si a priori želi dosegati realizacijo svojih potreb, je nespametno domnevati, da javni interes ni podvržen interesu nekoga, za namen nečesa.

Seveda se o javnem interesu lahko razpravlja na različnih ravneh. V javnem interesu mora delovati javni sektor, obstajajo društva, ki delujejo v javnem interesu, zakoni, ki določajo kako se javni interes na različnih področjih uresničuje, in tako dalje. V tem razmišljanju se posvetimo samemu izrazu in pomenu, ki se skriva za njim. Javni interes je najprej politični izraz, ki promovira določene ideje in določenih ne, šele nato pravno-formalna institucija, ki ji lahko ustrezamo, ali ne.

Javni interes je pogojen z javno koristjo – izvajati se mora na podlagi dejstva, da ‘javnost’ (t.j. družbena celota v dani državi) doživi izboljšanje situacije, ki jo zakonodaja sprejeta na podlagi ustreznosti javnemu interesu, ureja. Dejstvo, da je potrebno interes imenovati kot ‘javni’, mora po logični nujnosti biti poseldica dejstva, da torej obstaja še nek drug interes – brez omahovanja lahko zaključimo, da je to njegovo nasprotje – privatni interes.

Dokaj hitro smo prišli do avto-ironičnosti besedne zveze javni interes: pomenila naj bi tisto, kar je obče, vendar že njen obstoj predpostavlja izvzetost svojega nasprotja – zasebnega interesa. Če torej javni interes ni v službi vsakega od nas, je potrebno ugotoviti, komu služi.

Nikakršna skrivnosti ni, da demokratični politični sistemi niso podstat pravičnosti. Nikakor ne trdim, da je doseganje pravičnosti uspelo kakšnemu drugače strukturiranemu političnemu sistemu. Razlog je preprost. Pravičnosti na državni ravni ni mogoče urejati. Pravice za več milijonov ljudi v enem zamahu ni mogoče zagotoviti. Razlog tiči ravno pri interesu. Dejstvo, da ima vsak posameznik svoj etični kodeks, ki ga vodi do individualnih interesov, pomeni, da mora imeti svobodo ravnanja v skladu s svojim interesom. Če mu je na voljo slednje, si lahko zagotovi izid, ki ga bo razumel, kot pravičnega. V kolikor je njegovo ravnanje za doseganje cilja zamejeno, ali se o tem odloča na kolektivni ravni odločanja, se bo z vsakim novim človekom, ki bo poskušal zagotoviti pravičen razultat za posameznika, posameznikov cilj zdel vedno bolj oddaljen.

Odgovor na ta ‘demokratični paradoks’ ni več demokracije, temveč manj. Obstajajo interesi, ki so skupni vsem racionalnim posameznikom. To je na primer interes po preživetju, interes po ohranjanju zasebne lastnine, interes po varnosti. Nikakršnega razloga ni, da bi se na primer razpravljalo o tem, ali je v javnem interesu kaznovanje morilcev. Zato ob takih vprašanjih le redko zasledimo uporabo te besedne zveze, pa tudi redkokje bi lahko brali o takem preizpraševanju. To je eden izmed dokazov, da je to interes, ki je obče podprt, ki ga ni potrebno dokazovati, kot javnega ali zasebnega. To je primer, ko velja, da je skupek zasebnih interesov zares vseobsegajoč.

Taisto ne velja za domnevni ‘javni interes’. Politična raba izraza je nič drugega kot odsev boja za oblast. Je odraz tekme za moč med tistimi, ki trdijo, da delujejo v javnem interesu, za namen razvrednotenja argumenta drugega, čigar interes naj bi bil (le) zasebni in s tem škdoljiv za množico, ki ga obdaja.

Več lahko preberete v tiskani izdaji revije Razpotja.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


4 KOMENTARJI

  1. Javni interes vedno ZLORABITA birokracija in MAFIJA.

    primer :
    slepi so danes v medijih obtožili svojo šefico. “Od 500.000 evrov, ki jih društvo od države dobi, gre za slepe člane samo 30.000 evrov”, je povedal eden od slepih članov društva.

    Tako razmerje je v socialistični državi povsod. Z bagerji mečemo veliko denarja v greznice.

  2. “Veliki teoretiki” očitno čeato dvomijo in razpravljajo o stvareh, ki jih lahko kot precej samoumevne razume 10 letni otrok. Ta bo zlahka razumel, da je otroško igrišče v nekem naselju ali pred šolo javni interes in skupno, javno dobro. Namenjene vsem in kateremukoli otroku.

    Vse ” modrosti in učenosti” polni gospodje pa dvomijo, da bi kaj takega kot javni interes sploh eksistiralo … Mogoče je pa stvar v tem, da določena znanja, ki bi jim lahko često rekli kar ideološki konstrukti, ki si jih učeni v svoji učenosti ustvarijo, preprečijo, da bi zadeve uspeli pogledati po načelu zdrave pameti.

    Seveda, da obstaja privatni interes in da obstaja javni interes. In obstaja privatna lastnina in skupna lastnina. Ljudje smo individuumi, obenem pa gradimo tudi takšne in drugačne skupnosti.

    Ni nobene logike, da bi temu svetu šlo najbolje, če vsaka, prav vsaka stvar na tem svetu preide v individualno privatno lastnino.

  3. Javni ali splošni interes v slovenski državi in slovenski skupnosti mora obstojati, tako kot obstaja v sleherni urejeni skupnosti in državi ter družin.

    Prav gotovo je v javnem oz. skupnem oz. splošnem slovenskem interesu:

    – slovenska ustavna kultura, ki izhaja iz naše ustave
    – pravični zakoni, ki upoštevajo ustavno kulturo in mednarodne pravne akte, ki zagotavljajo pravične zakone
    – nepristransko, resnicoljubno, pošteno in pravično
    pravosodje
    – resnicoljubne in nasploh vrednotne medije
    – resnicoljubno, pošteno in učinkovito vlado
    – vrednotno in aktivno civilno družbo…

    Če ne stojimo in gradimo na vrednotnem temelju, ne bomo zgradili uspešpne slovenske zgradbe in v njej prijetno živeli.

  4. Slovenski javni (skupni) interes je vse tisto, kar Sloveniji in njenim državljanom zagotavlja uspešen duhovni in materialni razvoj ter urejene medsebojne odnose.

    Podobno kot v družini. Brez tega ni uspešnih družin in ne v drugih skupnosti.

    V urejenih in uspešnih skupnostih živita skupni in posamični interes z roko v roki, saj posamični interes ne more biti uspešen brez skupnega in obratno.

Comments are closed.