80 let od odkritja okostja mamuta v Nevljah pri Kamniku

0
556
Niko Sadnikar nad odkopno jamo v Nevljah z mamutovim rebrom in vretencem 14.3.1938 (Iz arhiva Valerije Božič).
Niko Sadnikar nad odkopno jamo v Nevljah z mamutovim rebrom in vretencem 14.3.1938 (Iz arhiva Valerije Božič).

Odkritje okostja mamuta v Nevljah pri Kamniku pred 80. leti lahko primerjamo  utrinku na nebu. Ko stopi v atmosfero močno zasije in pusti sled. Ljudje pravijo, da najavlja srečni dogodek. Vsega po malo je bilo prisotno v zgodnji pomladi pred osemdesetimi leti pri regulaciji potoka Nevljice.  Malo katero paleontološko odkritje je že ob svojem odkritju pritegnilo tolikšno pozornost medijev kot prav to.

Do odkritja je prišlo slučajno. V ponedeljek, 14. 3.1938 je kamniški župan Ferdinand Novak obiskal gradbišče novega mostu čez kanal Nevljice. Delavci so se mu potožili, da jih pri izkopu temeljev ovirajo “štori” v glini. Po ogledu odkruškov je zaključil, da gmota spominja na kost. Prekinil je delo in odšel po nasvet k veterinarskemu inšpektorju Josipu Nikolaju Sadnikarju na Šutno. V Nevlje so odšli štirje, poleg prej omenjenih dveh, še veterinarjev sin Niko in slikar Stane Cuderman. Niko je odkopal veliko kost tibijo, rebro in nekaj manjših kosti. Ni bilo dvoma, da gre za najdbo, ki jo je bilo treba prijaviti oblasti.

V Nevlje je prišel zoolog dr. Fran Kos, dal zasipati že odkopane dele in začel z odkopavanjem iz vrha navzdol na površini skoraj 200 m². Vsako najdeno kost je zaščitil s staniolom in juto ter učvrstil z mavcem in oporami. Tako je kosti obvaroval pred razpadom. Je pa našel še kameni nožiček in več kurišč s kamenimi odbitki primernimi za izdelavo klinic, praskal in vbodal. Z velikim navdušenjem je v svojem poročilu Neveljski paleolitik (1939) zaključil, da je bila v Nevljah, poleg mamutovih ostankov, odkrita prva postojanka kamenodobnih lovcev na planem v naših krajih. Pred tem je bilo najdeno kameno orodje lovcev v jamah.

Oblast je dr. Kosu odmerila pičel čas, namenjen izkopavanju. Izkopavanje so dokončno prekinili 7. 4. 1938. Po sušnem obdobju v marcu mesecu se je najavljalo deževno obdobje, ko je bilo treba zaključiti regulacijo potoka Nevljice.

Medtem ko je zoolog dr. Fran Kos odkopaval fosilne ostanke, so se Kamničani podali v polemični boj, da bi kosti po odkopavanju ostale v Kamniku. Banska uprava je namreč odkopavanje zaupala Narodnemu muzeju iz Ljubljane. Kamničani so poskušali dvakrat zamenjati izvajalca in ko jim to ni uspelo, so kot obliž na ranjeni ponos iztržili od bana kompenzacijo za mamutove kosti.

Tako so kosti na več vozovih prepeljali v začetku maja 1938 v Ljubljano. Pravo čudo je, da je uspelo majhni ekipi strokovnjakov v muzeju ob pičli denarni podpori opraviti zahtevno zaščito krhkih kostnih ostankov in iz njih sestaviti skoraj celotni skelet mamuta ter ga lepo predstaviti na kovinskih nosilcih. Pokazalo se je, da je bil v Nevljah najdeni dlakavi mamut, samec v starosti približno štirideset let in izjemnih dimenzij. V času odkritja je bil velika zanimivost, saj do takrat v srednji Evropi še niso našli skoraj celotnega okostja mamuta. Po muzejih sicer najdemo rekonstruirana celotna okostja mamuta, vendar gre za kosti več osebkov združenih v enega ali pa za spretno nadomestilo manjkajočih delov z replikami. Pri neveljskem mamutu pa gre za kosti istega osebka. Še danes je to eden bolj obiskanih eksponatov v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, ki si je mamuta izbral kot svoj zaščitni znak.

V času, ko je potekala zaščita kosti, je mlada biologinja Ana Budnar Lipoglavšek opravila palinološko raziskavo. Eno prvih te vrste pri nas. Mikroskopsko je pregledala glinasti pesek, ki se je držal mamutovih kosti in iz peloda in trosov, ki jih je v njem našla, podala sliko rastlinstva, ki je uspevalo v okolju, ko je živel mamut. Največ (43%) je bilo bora, manj topola, vrbe in macesna. Odkrila je, katere trave, poltrave, praproti, mahovi in lisičnjaki so rastli v takratnem okolju.

Danes velja ocena, da je v Nevljah najdeni mamut živel v času zadnje ledene dobe, ko se je najavljala otoplitev med drugo in tretjo ohladitvijo. To je približno 20 000 let od sedanjosti.

Prijava

Za komentiranje se prijavite