70 proti 20

15
26

Smo tik pred pomembnimi obletnicami, 20. obletnico plebiscita in nato 20. obletnico samostojne slovenske države. Kot pravi predsednik Türk, smo lahko na naše dosežke ponosni, saj smo opravili uspešen razvoj, praznovanje pa bo med Slovenci pripomoglo tudi k dvigu domoljubja in okrepilo idejo aktivnega državljanstva.

Odlično izhodišče za razmislek mi ponuja ravno besedna zveza: aktivno državljanstvo. Ta namreč predpostavlja ukvarjanje, delovanje in spodbujanje aktivnosti na področju državljanske zavesti in pripadnosti. Odkritosrčno moramo priznati, da je to pri nas podhranjeno. Obletnice, ki jih bomo obeležili, bi znale biti odlična priložnost, da se v nekaterih pogledih poenotimo, najdemo skupne točke, da naredimo uspešno refleksijo o tem, zakaj smo odšli na svoje (gotovo ne zato, ker nam je bilo v nekdanji Jugoslaviji dobro!). Obletnice, ki trkajo na vrata, bi lahko ponovno združile ljudi, ki so pred leti s tako veliko večino izbrali samostojnost in neodvisnost.

Kot vse kaže se ta želja spreobrača v svoje nasprotje. Namesto narodne enotnosti, se nam obetajo nove delitve, dvojno obeleženje istih dogodkov, proslave na katerih bodo sedeli različni ljudje ali pa take, ki jih pripravljajo režiserji različnih političnih prepričanj.

Ob dvajsetletnico dogodka, ki nas je popeljal iz totalitarizma v demokracijo, je poleg namreč vsebinsko res težko prilepiti še sedemdeset letnico ustanovitve organizacije, ki je pod krinko „osvoboditve“ Slovence popeljala v totalitarizem. Kakorkoli že sodimo zgodovino, je treba objektivno priznati, da je Osvobodilna fronta izkoristila iskreno željo nekaterih domoljubno čutečih Slovencev za revolucijo in politični prevrat. »Instrumentalizacija prevzema oblasti«ter sprememba narodnega značaja Slovencev, ki sta bili zapisani v členih »ljudske fronte«, pa sta pod krinko osvobodilnega gibanja prinesla množico krivic in kršitev osnovnih človekovih pravic.

Zato je seveda jasno, da gre za dva nezdružljiva dogodka, ki ju nekateri na vsak način hočejo imeti pod istim imenovalcem. Kot da bi bila ustanovitev Osvobodilne fronte prvi korak na poti slovenskega osamosvajanja… Če bi bilo to res, bi bili lahko seveda že davno v samostojni državi, vendar pa vemo, da so nas nekateri nasledniki nekdanje partije še dolgo »svarili« pred samostojnostjo…

Na plakatu z naslovom: »Stisnimo roko v pest«, ki ga je pripravilo Ministrstvo za šolstvo in šport, gre za kar nekaj vprašanj, ki se zastavljajo. Ustavimo se najprej pri naslovu. Ali ne gre pri sloganu »Stisnimo roke v pest«, za klic upora k nasilju? Osebno me taka govorica spominja na čase, ko je bilo na vsak način potrebno iskati sovražnika (notranjega in zunanjega) in se boriti proti njemu. Kakšen upor pričakujejo oblastniki od mladih danes?

Rdeča barva napisa »20. obletnica osamosvojitve«, bi bolj smiselno sodila k »70. obletnici  ustanovitve OF«, razen če bi si nasledniki »rdeče« opcije radi pripisali še zasluge »zelene« pomladi. No, dokazi izrečenega sicer kažejo drugačno sliko: http://www.youtube.com/watch?v=2_0CmfwCYWA

Znana je demagoška misel, ki izhaja iz borčevskih in širše levičarskih krogov, ki pravi, da ne bodo dovolili popravljanja zgodovine. Na tem mestu se zdi, da jo hočejo popraviti (predvsem svojo vlogo pri njej) sami.

Lojze Peterle, eden od predsednikov vlad, ki so zavrnili sodelovanje v častnem odboru za pripravo državnih praznovanj, je med drugim povedal: »Z veliko skrbjo spremljam projekt ministrstva za šolstvo Stisni roko v pest; mene je kar zmrazilo, ko sem slišal to geslo. Se moramo res vračati k revolucionarnim geslom preteklega stoletja? Ne bi bilo bolje, če bi si rekli »Podajmo si roke«? Osamosvojitev nas je obogatila z edinstveno izkušnjo – stopiti skupaj.«

In res se lahko vprašamo, komu v tem trenutku koristi naprezanje mišic na način, ki deli, namesto, da bi združeval? Ostaja slab občutek, da gre pravzaprav za umeten problem interpretacije, ki bi ga z nekaj dobre volje lahko presegli. Pa to nekomu ni bilo v interesu. Morda je le želel preusmeriti pozornost iz kakšnih drugačnih problemov na polje kulturnega boja.

Foto: projekt e-knjiga

15 KOMENTARJI

  1. “Znana je demagoška misel, izhajajoča iz borčevskih in širše levičarskih krogov, ki pravi, da ne bodo dovolili popravljanja zgodovine. Na tem mestu se zdi, da jo hočejo popraviti (predvsem svojo vlogo pri njej) sami.”

    Odlično napisano!

    Tlačiti skupaj OF in osamosvojitev je popolnoma nesprejemljivo, prav tako kot slogan – Stisni roko v pest!

  2. no, če si kdo lahko predstavlja samostojno slovenijo v nacistični Evropi, potem med OF in osamosvojitvijo res ni nobene povezave.

    “Kakorkoli že sodimo zgodovino, je treba objektivno priznati…”

    a) da pod nacizmom slovencev in s tem današnje samostojne države ne bi bilo, s kvizlinško slovenijo pa zmagovalci ne bi ravnali ravno milostno.

    b) da prevojne socialne in politične razmere na Slovenskem niso bile nekaj, po čemer bi se širokim množicam takrat vsaj malo kolcalo. Verjamem, da se je kolcalo RKC in delu politične ter gospodarske elite, a večina prebivalstva, ki je živela v nekih polfeldalnih razmerah, je obupno čakala spremembe. Zato je tudi relativno mala skupinica komunistov lahko sploh prevzela oblast, razkol med narodom pa se je zgodil skoraj izključno v Ljubljanski pokrajini. Zakaj, ve RKC dobro.

    c) da lahko o komunistih povemo marsikaj, a tudi to, da so temu narodu prvič dali ključne kulturne in nacionalne institucije, iz hude bede izvlekli široke ljudske množice, jim prvič omogočili šolanje do univerze, ženskam dali volilno pravico, industrializacija & elektrifikacija (hehe),…

    f) združevanje in povezovanje ljudi, pri katerem ena stran za sodelovanje zahteva retuširanje zgodovine in prilaga iz konteksta pobrane videoposnetke, je ničvredno. Je farsa.

  3. Tone,
    odlično napisano, sam vidiš v kašni državi živimo?? Lukšič – nekoč odličen profesor na FDV naj gre s takimi nazori nazaj na FDV?? A je tam sedaj novi Kumrovec?? Samo te floskule jim dobro uspevajo, kot na primer: Brez (NOB, OF, Yuge,itd..) ne bi bilo Slovenije???? Pa kdo ima sposobnost gledanja 100 let za nazaj in ugotavljanja alternativne zgodovine??
    Belgijci so celo vojno sedeli doma (razen 23.000 v Waffen SS diviziji Valonien Leona Degrela, ki so bili najbolj zagrizeni branilci Čerkasija 44) in kaj se jim je zgodilo?? NIč – razen da so po 2. svetovni ostali v “demokratičnem svetu”, mi pa ….Še malo, pa nam bodo začeli vsiljevati rdeče zvezde, lik “kovinarja” JB je pa tako del folklore…
    Lep pozdrav!

  4. bah – samo tole pod točko c, ko pojete hvalo komunistom- a v normalnih demokratičnih državah pa tega niso uspeli zagotoviti?, za primerjavo kako je s komunisti ali brez njih si poglejte obe povojni Nemčiji!

    BMW : trabant

  5. “Belgijci so celo vojno sedeli doma”

    Od kje za vraga vam ta zgodovina?

    Belgijci so imeli zelo aktivno odporniško gibanje. Za razliko od Slovenije so se okupaciji uprle tudi skrajno desne skupine, vlada v izgnanstvu pa je sodelovala z zavezniki.

  6. Iz napisanega sklepam, da pač avtorju kot tudi Peterletu in Janši upor proti okupatorju ni vrednota. Demagoške zgodbe o revoluciji itd. so irelevantne.

    V kakšno luč to postavlja avtorja ter omenjena politika, od katerih je eden med drugim bil tudi neuspešen predsednik Čebelarske zveze, drugi pa je osumljen kriminalnih dejanj, je pa tudi jasno.

  7. Jaz se pa strinjam, da plakat in parola nista primerna za tako obeležje.

    Sam sem ob ‘stisnimo roke v pest’ sicer najprej pomislil na primer, ko ti nekaj uspe, pa stisneš dlan v pest v smislu “Uspelo mi je!”, vendar priznam , da je povsem možna tudi drugačna interpretacija. Sploh pa, kaj nam je pa uspelo? Država je na robu razsula, narod se v maniri panem et circenses vztrajno podpihuje z nekimi prazgodovinskimi delitvami, politični akterji na obeh polih pa so prežvečeni, odcveteli in skrajno nekredibilni.

  8. Oh, bahati se spet šopiri. za pokoro nbaj prebere Igor Omerza, Edvard Kocbek, Dosje štev. 584, da bo morda spoznal, kako sladejk režim hvali in poveličuje.
    Seveda je pozabil napisati, da je tudi nacist Dolfi gradil avtoceste, pa stric Benito tudi. Pa za socialno državo sta tudi solidno poskrbela in začuda ju nihče normalen danes ne hvali. Enako kot komunistov. 😛

  9. Za skrajneža rx-a seveda ni relevantno, da smo imeli 50 let zločinskega komunizma.

    Je pa popolnoma nerelevantno, v kakšni luči vidijo glavne osamosvojitelje (Janšo in Peterleta) komunajzerji.

  10. Spoštovani gospod minister,

    čeprav nisem zgodovinar, sem učitelj drugih predmetov, toliko vseeno poznam slovensko zgodovino, da Vam moram izraziti svoje nestrinjanje z Vašim “Stiskanjem pesti”.
    Praznovanje 20. obletnice bi lahko združevalo ljudi, vendar ste zraven pritaknili še drugorazredno ideološko navlako.

    Ali nam gre res tako slabo, da nam ostane le še “circenses”? Da boste podpihovali kreganje in na ta način mobilizirali volivce, medtem ko Slovenija na vseh mednarodnih primerjavah tone?

    Grd cinik bi bil, če bi Vam voščil srečno novo leto 1942,
    tako pa Vas prosim, da se po svojih močeh trudite naprej, da bo Slovenija lahko ponudila mladim in neobremenjenim več prihodnosti in ne preteklosti.

    oče in učitelj

  11. Borci so nas baje osvobodili. Njihovi otroci in vnuki, pa bodo državo razprodali tujcem, zato je potrebno slaviti ob slovenskem prazniku tudi 70 letnico OF.

  12. Zelo dolgo nisem razumel svojih, sicer starejših prijateljev ki so bili borci partizani – zakaj so tolikokrat jokali. Šele čez mnogo let sem izvedel, da so se borili za DOMOVINO – SLOVENIJO!
    Komunisti v povojnem času so storili težka dejanja, ki so jim kot kamen ležala na duši. To je tudi danes mnogim težko razumeti.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite