400 milijonov bedakov se vendar ne more motiti

1
298

Verjetno ste tudi vi dobili prijazno obvestilo od Facebooka glede zasebnosti in varnosti podatkov, ki ste jim jih zaupali. Mark Zuckerberg mi sporoča, da je šel korak predaleč v razgaljanju mojega spletnega avatarja. Da mi bo pomagal, da bom odslej bolj previden. Tisti Zuckerberg, ki je še nedolgo tega izjavil, naj se končno sprijaznim z dejstvom, da zasebnosti ni več!

Res je ni več. Po Internetu veselo kroži zapis Zuckerbergerjevega klepeta z znancem iz časov, ko je bil Facebook še v povojih:

Zuck: Če boš potreboval podatke o komurkoli s Harvarda

Zuck: Samo reci.

Zuck: Imam več kot 4.000 elektronskih naslovov, fotografij, naslovov in SNS (AOL Instant Messaging)

Zuckov prijatelj: Kaj? Kako ti je pa to uspelo?

Zuck: Ljudje so jih sami vtipkali.

Zuck: Ne vem, zakaj.

Zuck: “Zaupajo mi”

Zuck: Bedaki.

Večna sedanjost brez preteklosti in prihodnosti

Kot harvardski bruc si Zuckerberg verjetno ni delal sivih las z zasebnostjo. Verjamem, da takrat ni razmišljal o možnih posledicah svojega klepetanja po AIM. Pa tudi, če bi mu takrat kdo rekel, naj pazi na svoje besede, ker jih bo morda kdaj obžaloval, bi verjetno odgovoril tako kot večina njegovih vrstnikov: “Pa kaj? Sem to, kar sem. Zaradi tega, kaj bi si kdo utegnil misliti o meni, se pa res ne bom vznemirjal.”

Podobno kot večina njegovih vrstnikov je Zuckerberg naredil dve kapitalski napaki. Prvič, izgubil je občutek za zgodovino. Človekovo življenje ni samo trenutek tu in zdaj, ampak je tudi prej in potem. Če mi je danes vseeno, kaj si ljudje mislijo o mojih fotkah na Internetu, mi čez pet let morda ne bo. Dogodek ali izrečena beseda ponikneta v meglice preteklosti, medtem ko zapis in fotografija na medmrežju nikoli ne umreta.

Ošabnost

Njegova druga napaka je pravzaprav naglavni greh. Hybris – ošabnost. Vedel je, da so ljudje bedaki, če njemu (ali komurkoli) zaupajo občutljive osebne podatke. Ošabnost ga je zaslepila, da je v istem sporočilu naredil enako napako, ko je prijatelju izdal svoje stališče do spoštovanja zasebnosti. Zgornje besede je lahko napisal samo nekdo (najstnik pač), ki si misli: “Vi vsi ste bedaki. Jaz sem pametnejši, meni se kaj takega pač ne more zagoditi.”

In ravno njemu se je to zgodilo. Verjamem, da mu je bilo v tisti študentski sobici prav vseeno, če kdo vidi njegov dvogovor ali ne. Prepričan sem, da mu je zdajle presneto žal, da so njegove besede prišle v javnost. Zdaj ni več Zuck, harvardski bruc, ampak je voditelj in lastnik milijardnega podjetja. Naj se še tako požvižga na mnenje ljudi o Zuckovem značaju, mu ne more biti vseeno – njegovim solastnikom in sodelavcem pa še manj – kakšno mnenje imajo stranke in investitorji o direktorju Facebooka.

In ravno za to gre. Danes ves svet ve, kaj Zuck misli o zasebnosti ljudi, ki so mu nekoč zaupali svoje podatke, fotografije, navade, in tako naprej. Zame je to dovolj, da sem previden, ko imam opravka z njim in njegovim podjetjem. Verjetno nas bo vedno več takih, ne glede na rezultate raziskav, ki nakazujejo, da si ljudje vedno manj delajo skrbi zaradi zasebnosti na Internetu.

Jaz se skrbem izogibam tako, da ne Zucku ne komu drugemu ne izčvekam reči, ki se ga ne tičejo.

Pa tisti dolgovezni drobni tisk prebiram, ki se skriva za težko opazno povezavo “Privacy policy”, “Pogoji uporabe”, Zasebnost” in podobno.

Več:

Facebook CEO Called Trusting Users ”Dumb F***s”

Internet Privacy Worries Are Eroding, Pew Finds

Foto: Casnik.si

1 komentar

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite