Prejeli smo: V. Gorenak “Monopole je treba odpraviti”

slo_parlamentPoslanke in poslanci so na petkovi izredni seji Državnega zbora razpravljali o stanju demokracije v državi. V razpravi je sodeloval tudi poslanec SDS dr. Vinko Gorenak. Njegovo razpravo objavljamo v nadaljevanju.

Vinko Gorenak: Bi mogoče malo nadgradil tam ali pa tisti del razprave, kjer je nehal naš vodja poslanske skupine govoriti o zadevah in navezal na to, kar so povedali predstavniki Pozitivne Slovenije. Nekako je bilo rečeno, češ da »pravno politično in simbolno« nismo izšli iz preteklega sistema, da je to naša trditev, in na koncu nas je gospod Möderndorfer pozval, kako so oni sposobni gledati naprej in k temu pozval nas. Poglejte, to so popolna sprenevedanja, vsaj, kar se tiče zadnjega njegovega stavka. Govoriti o pogledu naprej, pa stati v Stožicah, skupaj s celim slovenskim političnim vrhom, peti tiste pesmi, ki slovenski narod delijo in ploskati vsemu tistemu, kar je tam bilo rečeno, proti kapitalističnega, proti imperialističnega, itd., hkrati si pa pri njih denar sposojati, veste to pa je veliko sprenevedanje. Veliko, veliko sprenevedanje.

Da Slovenija »pravno« ni razčistila situacije, da je pravno še vedno tam, kjer je bila leta 1990, ni treba posebej govoriti. O tem je bilo v zadnjih dneh kar veliko govora. Naše sodstvo, to so ocenili tudi drugi, ne samo mi, leta 1990 in v času po njem, s svojim ravnanjem iz preteklosti ni spremenilo nič. Zato imamo sodstvo, ki je najdražje v Evropi in najmanj učinkovito v Evropi in kot danes pravi na blogu Jože P. Damijan, to je sramota, kot je zapisal, in da ga je sram, da živi v državi, ki ima tako sodstvo. Torej tukaj ni treba kaj veliko več parlamentirati.

»Simbolno« tudi nismo prekinili s preteklostjo. To je tudi jasno. Slišali smo tudi nekatere, ki so govorili o rdečih zvezdah. Veste, mene ne moti, če jo nekdo ima v svoji hiši, ima na nekih svojih oblačilih v omari ali pa še kjerkoli drugod, kakšno rdečo zvezdo, ampak problem so uradne državne proslave. Mi v ta državni zbor vabimo te ljudi in te simbole. In jim dajemo enakopraven status s tistimi, ki smo jih leta 1991 zamenjali, pa tam pred parlamentom dol spustili, sedaj jih pa sem vabimo. Problem je v tem, da jih vabimo na druge uradne državne proslave. Problem je v tem, da se cela leva politična opcija klanja tem simbolom in nas pelje žametno tja, od koder smo leta 1991 odšli.

Naj se v nadaljevanju dotaknem še »političnega« monopolizma, če želite. Leta 1990, 1991 se je leva politična opcija večinsko preoblekla oblačila, se malo drugače napravila, kot se temu reče, šla na volitve in je bila na oblasti od leta 1993 do leta 2004, če tiste štiri mesece Bajukove vlade pozabimo. Ko pa je leta 2004 volitve izgubila, je seveda obleko preoblekla, in nastal je Zares, face pa iste ali skoraj iste. Ko se je zgodba ponovila leta 2011, to je pa tipičen primer monopolizma na politični ravni, tipičen primer monopolizma in preoblečenih posameznikov, ki je v spregi s kapitalom in mediji kreirajo politiko te države in nič drugega.

Takrat se je zgodilo, kaj? Par stricev se preobleklo, naredilo maškarado, šlo na občino Ljubljana, mediji so to pompozno podprli in zmaga je bila tu. To se lahko zgodi le še v kakšni, ne bom rekel, banana republiki in ne v evropskih državah, vsaj dva meseca pred volitvami ne. In ker se potem pokaže vsa tista nesposobnost, kakršna se je pokazala ob celi zaščiti medijev, da nekdo niti ni sposoben koalicijskih pogajanj izpeljati, se zgodi to, kar se je zgodilo.

Ampak tisto, kar je največja stvar sprenevedanja, kar želim opozoriti v tem kontekstu politično, medijsko, sodno, če želite, zlasti pa tako imenovanih civilnih gibanj je pa naslednje. Poglejte, kakšna je razlika med časom, ki ga živimo danes, se pravi julija 2013 ter decembrom in januarjem, ki sta za nami, se pravi decembra 2012 in januarjem 2013. Decembra in januarja smo imeli demonstracije. Reklo se jim je ljudska vstaja. Uradni organizatorji, seveda, neznani. Potem so se malo odkrili, malo pokazali v javnosti. Kdo pa so to pravzaprav bili? Tisti, ki so izgubili volitve, ki niso prišli v parlament med njimi. Nadalje imamo med njimi, koga? Imamo med njimi veteranske organizacije, ki so izgubljale monopol, ki ga je minister Vizjak ukinil z vidika njihovega financiranja. Vse veteranske organizacije tam najdemo. Potem najdemo še marsikoga drugega, ki je dejansko tam bil, zlasti sindikaliste, najdemo gospoda Klavoro, gospod Beznika, Filipiča in še koga.

Kaj pa se je takrat dogajalo? Kaj je tista vlada počela? Tista vlada ni nižala plač. Danes jih vi nižate. Tista vlada ni grozila z znižanjem pokojnin, vi to počnete. Tista vlada ni višala DDV, vi to počnete. Tista vlada ni višala katastrskih dohodkov, vi to počnete ali pripravljate. Tista vlada ni govorila o davku na premoženje, vi to pripravljate. Tista vlada ni govorila o kriznem davku, vi ga pripravljate. Tista vlada ni nižala socialnih transferjev, še najmanj pa jih ni nižala na sobotnih korespondenčnih sejah, vi ste to naredili. Tista Vlada ni nižala porodniških dopustov, vi pripravljate to zadevo. Ali ni to interesantno, demonstracij pa ni. Torej, zakaj so gospodje, Hanžek, Semolič, Štrukelj, Klavora, Beznik, Filipič in tako dalje, zadovoljni? Ali je treba imeti kak doktorat, ali je treba imeti fakulteto? Ničesar ni treba imeti. Rabiš zdravo kmečko pamet, da ti je jasno. Zakaj zdaj podpisujejo sporazum z vami o nižanju plač – prej pa demonstracije. Jasno je, v spregi z vami, z levo politično opcijo, so dosegli svoje.

Torej, če ste se leta 1990 preoblekli, leta 1996 kupovali glasove na naši strani, pa jih potem nekje drugje celo dobili, se leta 2004 in 2011 preoblačili, ste zdaj prišli celo na oblast s pomočjo teh ljudi. In kaj ti ljudje zapišejo (citiram): “Predsedniku veteranskih združenj debilni Gorenak in nasilni Pličanič (le od kod se je vzel, kje je do zdaj bil) grozita s kaznimi in državno represijo. Dragi prijatelji, tovarišice in tovariši, zver se je plazila po Evropi in v naših krajih je spet tu. Plazi se po domačih krajih, po naših domovih, po Evropi. Naši predniki so nam z dejanji pokazali, kako je treba s to zverjo ravnati.” Ubijati moramo torej, kajne? To še danes visi na spletni strani Zveze združenj borcev, avtor Mitja Klavora, najmlajši slovenski upokojenec, star okoli 40 let, ko je šel v pokoj. Danes pa sekretar Zveze borcev. Mimogrede, tam, kjer jaz živim, je sekretarka borcev rojena mislim da 1986, tako da vemo, o kakšnih borcih govorimo.

Skratka, ti monopoli so tisti, zlasti pa politični monopoli, današnja situacija in vaša prisotnost tu v dvorani kažejo tudi na to – to vas ne zanima. To vas ne zanima, zanima vas denar in oblast, s tem pa seveda privilegiji. To je pa problem. S tem pa je treba prekiniti. Mi torej ne gledamo nazaj, tako kot danes pišejo vaši dvorni novinarji – kar mnogo jih je, lahko pogledate, kaj pišejo – ampak gledamo naprej. Vendar te monopole je treba enostavno odpraviti. In to je naša naloga.

Vir: Služba za odnose z javnostmi SDS