418 dni

Pa smo ga vendarle dočakali. Mnenje Računskega sodišča o pravilnosti najema stavbe Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) na Dimičevi. Prvi mož Računskega sodišča, Igor Šoltes, je za ugotovitev, ali je bila najema pravilna ali ne, potreboval kar 418 dni! In ko smo nekateri že opozarjali, da tako neodločen človek ne bi smel zasedati tako pomembnega mesta kot je predstojnik Računskega sodišča, je ta udaril po mizi in izdal negativno mnenje o zadevi.

Reševanje vojakinje Katarine

Stavba NPU buri duhove že približno tri leta. Po besedah notranje ministrice Katarine Kresal je bila izpogajana najemnina najcenejša in najbolj racionalna. A mediji so Kresalovo večkrat ujeli na laži. Enako so jo ujeli na laži opozicijski poslanci. Zato so zoper njo vložili interpelacijo, ki pa jo je Kresalova prestala. Računsko sodišče in protikorupcijska komisija sta sporni najem stavbe na Dimičevi 16 v Ljubljani ponovno vzeli pod drobnogled maja, ko je Kresalova poskušala rešiti zaplet preko Reiffeisen-Leasinga, ki je želel stavbo odkupiti. Kako bi se to zgodilo? Dunajska banka Raiffeisen-Leasing je, kot je znano, notranjemu ministrstvu oz. ministrici osebno poslala ponudbo, da lahko stavbo odkupi od ministričinega dobrega prijatelja in lastnika objekta Igorja Jurija Pogačarja. Predlagali so, da bi Pogačar objekt prodal novoustanovljeni družbi, ki bi bila v stoodstotni lasti banke. Ta bi nato stavbo prodala naprej ministrstvu. To bi po 24 letih odplačevanja obrokov postalo lastnik stavbe. Ministrstvo po veljavni pogodbi sedaj mesečno Pogačarju plačuje 136 tisoč evrov najemnine, stavba pa po odplačanih obrokih ne bo v lasti ministrstva. Banka Raiffeisen  bi za najem mesečno prejela nekaj čez 118 tisoč evrov brez DDV-ja. Takrat je bilo zanimivo, da Pogačar o tem ni vedel ničesar. Prav tako o tem niso ničesar vedeli v banki Hypo, ki je stavbo Pogačarju prodala na lizing. Redkobesedni so bili tudi v Raiffeisen-Leasingu. To je sprožilo pomisleke v javnosti, da Kresalova zadevo rešuje na lastno pest. Ta je kasneje na svojem blogu zapisala, da so omenjene navedbe medijev zarota proti njej. Računsko sodišče je z negativnim mnenjem  tudi ta  poskus pranja lastne krivde postavilo pod velik vprašaj.

Kršenje zakonov

Poskus Kresalove, da notranje ministrstvo kljub, recimo temu milo, neposrečeni pogodbi o najemu, pride do končnega lastništva stavbe, je torej splavalo po vodi. Prav ta pogodba o najemu, namesto o odkupu, pa je srž problema, zaradi katerega je Kresalova dobila negativno mnenje sodišča. Ta ji med drugim tudi očita, da pred sklenitvijo pogodbe ni preverila, kakšne so potrebe po najemu novih prostorov. Po njihovi oceni tako obstaja tveganje, da je bila najprej sprejeta odločitev o pridobitvi prostorov na Dimičevi v Ljubljani, šele potem pa so bili izvedeni postopki, ki naj bi upravičili njihovo pridobitev, tako formalno, kot ekonomsko. Revizijsko poročilo to jasno označuje kot negospodarno ravnanje, saj so se kljub novim prostorom, prostorske težave ohranile, povečali pa so se tudi izdatki za najemnine. Notranje ministrstvo je tako po oceni Računskega sodišča v času vodenja Katarine Kresal kršilo zakon o javnem naročanju, zakon o javno-zasebnem partnerstvu, pa tudi zakon o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin.

Brez razrešitve

Kljub sumljivim poslom pa Računsko sodišče ni predlagalo razrešitve ministrice. Šoltes je povedal, da so ministrstvu in vladi namesto tega dali določena priporočila, da preučijo vse možnosti za preoblikovanje najemnega razmerja, ki bi na koncu pripeljalo do lastništva najetih prostorov. Vkolikor ministrstvo tega ne bo storilo, bo sledil poziv k njeni razrešitvi. Kljub temu, da se sodišče za poziv k razrešitvi ni odločilo, je po objavi mnenja, presenetila ministrica sama. Kot prva dama Ministrstva za notranje zadeve, se je odločila, da premieru Pahorju ponudi svoj odstop. Ta je možnost odstopa ministrice že zavrnil. To pa pomeni, da premier Pahor očitno in jasno podpira korupcijo in gospodarski kriminal v vrstah svojih lastnih funkcionarjev.

Foto: LDS