V dveh dneh smo zbrali 25 tisoč podpisov v podporo referendumu o novem družinskem zakoniku. Odlična akcija civilne družbe, ki pridobiva na moči. Očitno diktat manjšine, ki je vsiljevanje volje določenih lobijev večini, pri nas ne bo obveljal.
Poslušam in prebiram argumente enih in drugih in nehote mi gre na smeh, ko vidni član progresivnih sil (LDS-a) pridigarsko razlaga, kako ima Bog rad vse otroke enako. Kot kakšen župnik pretežno ruralne župnije z nedeljske prižnice. O, sveta preproščina…
In sama Liberalna akademija, v vlogi kakšnega prominentnega okulista, razlaga kdo je slep. O slepoti za družbena dejstva je sicer načeloma težko govoriti, ker so, predvsem za liberarlce, taka dejstva precej »zmuzljiva«. Zakaj? Kot prvi liberalci bi se morali namreč zavzemati res za vse oblike skupnega življenja. Pa se ne? Ali ni to proti pravicam npr. bigamistov?
In potem teza vidne predstavnice SD-ja, da želimo tradicionalni družini podeliti poseben status. Ta misel je pa res višek umskega napora. Jasno, da si za to prizadevamo! In za to bi se morala zavzeti tudi država. Podpreti bi morala tradicionalno družino in ji omogočiti več ugodnosti. Le tako bi se izkopali iz demografskega brezna in si zagotovili tudi zdržnost pokojninskih blagajn… Tudi koruznike, ki se zdaj izogibajo plačilom vrtcev in ostalih dejavnosti kot samohranilci, čeprav živijo skupaj, bi to kaj kmalu udarilo po žepu. Ampak to je že drugo vprašanje…
In tako naprej, nazaj, v levo in desno. Mi pa smo v dveh dneh prepričali dober odstotek vseh Slovencev, da želimo o tem odločati na referendumu. Mislim, da je to tisto kar snovalce novega družinskega zakonika najbolj boli. In jezi. Zato si ne dajo nič reči. In vztrajajo pri svojem. Ker pa vedo, da bodo na referendumu potegnili kratko, so si izmislili ustavno presojo. Kljub vsemu pa mislim, da ta ne bo šla skozi, kljub visokoletečim besedam o tem, kako večina ne more odločati o pravicah manjšine.
Vir: blog Jože Bartolj
