Slovenskim dnevnikom se majejo tla, očala črnogledosti več ne pomagajo

26
50

V Sloveniji se vseh dvajset let po osamosvojitvi vrtimo okrog vprašanja o pluralnosti dnevnikov. Za razliko od prejšnjega enopartijskega sistema, ki je dovoljeval samo dnevnike, ki so sistem podpirali oz. bili celo njegovi stebri, zahteva demokratična ureditev, strankam tako prilagojene medije, da je povprečje dnevniškega pisanja nevtralno. To zagotavlja resnično demokracijo, pa tudi v temeljih enake pogoje delovanja različnih strank. Slovenija je na tem izpitu padla, saj ima svoje dnevnike (Delo, Dnevnik, Večer) ideološko in finančno v lasti samo levica, ki je svoj dominantni položaj prenesla iz prejšnjega enopartijskega sistema. Finančno ozadje ji omogoča, da to svojo pozicijo skrbno neguje. Zgleda, da ji niti gospodarska kriza ne more do živega. Desnica takega finančnega zaledja nima in tako se v Sloveniji že vsaj 15 let na tem področju skoraj nič ne spremeni.  Obnovljeni desni dnevnik Slovenec je namreč ugasnil že prej kot v petih letih.

Notranja pluralnost

Da bi pred svetovno javnostjo ubranila svojo  kvazi demokratično podobo, vsaj glede medijev, je slovenska levica iz prejšnjega sistema prenesla v nove čase manipulativno govorjenje o notranje uravnovešenih občilih. V okviru tega načela naj bi mediji, vsak zase, skrbeli za lastno uravnovešenost in bi bilo s tem zadoščeno demokratični podobi. Tako načelo je lahko uporabno v resnici, še bolj pa je primerno za manipulacijo. To so s pridom uporabili  v totalitarnem socialističnem samoupravnem sistemu in žal tudi v demokratični Sloveniji.

Kljub vsemu smo pričakovali, da smo Slovenci dovolj zreli za postopen sprejem načel resnične demokracije in bo tako manipulacije v medijih čedalje manj. Za enkrat vse kaže, da stopicamo na mestu in če se pomikamo, je to komaj opazno. Delo je v zadnjem letu (ali več) pridobivalo na demokratičnem profilu, vendar ga je referendumska kampanja  potegnila med ostre zagovornike družinskega zakonika. Tudi med volilno kampanjo je spet pozabilo na demokratične principe o uravnoteženosti oz. nevtralnosti. Sedaj se kaže, da bo uporabilo vse možnosti za oviranje  Janševe vlade.

Pluralnost »Dela«

Ob predstavitvi Delove ankete z dne 10. aprila, ko je na vprašanje »ali podpirate varčevalne ukrepe«, le 11% anketirancev odgovorilo odklonilno, 26% je ukrepe podprlo v celoti, le delno pa 63%, so bili na prvi strani Dela rezultati objavljeni pod naslovom: »Varčevanje? Ne hvala!«  Ta naslov, pisan na kožo sindikalistom in levici, je na naslednji strani, ko je anketa obdelana bolj podrobno, sicer delno ublažen z naslovom »Varčevanje je potrebno, vladni ukrepi niso pravi«, vendar bi bil še vedno ustreznejši bolj dobronamerni  zaključek »…vladne ukrepe je treba dopolniti«. Dejstvo pa je, da največji vtis na bralce naredi prva stran.

Tudi slabim novicam se slabo piše

Za novinarstvo velja, da je novica vredna objave samo, če je slaba ali provokativna. Za slovenske časopise, ki  skoraj  vse, o čemer poročajo, pobarvajo črno, ali pa napihnejo, velja to še bolj. Še posebno, če je tako ravnanje v korist levice. Vendar zgleda, da medijska vrednost  slabih novic s časom pada, skupaj z naklado. V kategorijo slabih novic lahko prištejemo esimistično pisanje o družbenih dogajanjih in prihodnosti okolja, Slovenije, Evropske zveze, planeta itd. Takemu pisanju se je treba izogibati in se zavedati, da je Slovenija zastrupljena s pesimizmom do zadnjega kotička.

Glede okolja je treba znova in znova navajati ljudi na okoljevarstveno ravnanje, na lokalni in svetovni pomen omejitve porabe, da skromnost ni samo stvar posameznikove odločitve, ampak postaja svetovna  nuja. Našim medijem Slovenija ne pomeni dragocenosti, kot bi morala. Zavedati bi se morali naše plemenite naloge da skupaj ustvarimo v deželi  pod Triglavom še eno uspešno državo. Čeprav zaradi gospodarske krize izgledi niso najboljši, ne smemo obupati in obup prenašati na druge.

Zanimivo je tudi vprašanje EU. V naših medijih EU nima posebne veljave, čeprav bi jo morala imeti. Evropska unija je namreč čudež, ki se je pojavil kot nagrada za mir in spravo po strašni svetovni moriji v prvi polovici prejšnjega stoletja. Klic: »Nikoli več vojne!« po prvi svetovni vojni je bil zaman in je postal odmeven  šele  po največji tragediji človeštva, drugi svetovni vojni. Prisluhnili so mu zares šele  genialni politiki Adenauer, Schumann in De Gasperi. Čudež pa je za nas predvsem v tem, kako je bila v EU sprejeta Slovenija, kako je postal jezik malega slovenskega naroda formalno enakopraven velikim evropskim jezikom. To dragocenost bi morali imeti vedno pred očmi, novinarji pa bi morali o njej  prepričati tudi svoje bralce.

 

26 KOMENTARJI

  1. Notranja pluralnost je žal samo iluzija, mogoče jo premore kak resen tuj medij, slovenski zagotovo ne. Pametovanja levih novinarjev, češ saj smo kritizirali tudi Pahorja, so smešna, saj so ga večinoma kritizirali s še bolj radikalno levega nazorskega stališča, se pravi zato, ker je bil on zanje še premalo lev. Kar se tiče tabloidnosti, pa bi verjetno morali prepovedati politične medije kot komercialno dejavnost in dovoliti samo tiste, ki bi bili organizirani kot neprofitne organizacije ali socialna podjetja. Tako mediji ne bi imeli več profitnega motiva, ki jih v želji po čim višjih rejtingih sili k potvarjanju resnice.

    • Heh, visji rejtingi? Slovenskim medijem naklada vztrajno pada, kar pojasnjujejo z “dejstvom, da je tako povsod po svetu”. Pri cemer pozabijo povedati, da v svetu medij velikosti Dela ob takrm padcu naklade propade, pri nas pa ocitno ne.

      Pa se ena cvetka. V resni hisi, ki se je z Delom pogovarjala o nakupu, pa potem obupala, so mi povedali, da so od odnehali zato, ker tudi po nekaj mesecih ni bilo jasno s kom se morajo pogovarjati o poslu.

  2. V ponedeljkovem intervjuju z Janezom Janšo na TV je bilo s strani predsednika vlade nekajkrat jasno povedano, da ne gre za VARČEVALNE UKREPE, kar mediji kar naprej ponavljajo, ampak za RACIONALIZACIJO JAVNIH FINANC! Še pravilneje : za racionalizacijo uporabe (porabe) javnih finac. To se mi zdi pomembna vsebinska razlika. Zelo dobra je bila tudi Janševa parabola o dveh kmetih: “k prvemu, ki je do vratu zadolžen pride sosed in mu začne prigovarjati, kaj vse mora početi v naložbenem smislu, o tem, kako se bo rešil dolgov, pa niti besedice.”

  3. S člankom se strinjam, odpiram pa še drugo plat pohabljanja slovenskih medijev in posledično prebivalstva. Največja medijska hiša je RTV Slovenija.
    V zadnijh letih je kvaliteta informativnega porgrama tega medijskega giganta padla na nulo.
    Kljub preštevilnim novinarjem ta hiša ne premore novinarjev komentatorjev , ki bi s svojo glavo razglabljali o gospodarstvu, notranji politiki, zunanji politiki, pa tudi o kulturi.
    Neke blebetave deklice, stralete, se šemijo in dirkajo pred in po parlamentu za sovražniki, ki so na indeksu dobroplačanih urednikov, ki iz ozadja terjajo alarmatne novice in novičke od teh frklic, ki so voljne za ljubi kruhek strotiti vse, kar se od njih zahteva.
    Komentarji pa so namenjeni profesorjem v glavnem iz FDV, ekonomske fakultete in filofaksa. Jasno je, da iz trdnjav levičarstva ne more priti nič drugega, kot levičarstvo.
    Vedno ko gledam takšne ekscese se počutim kot gost v restavraciji, kjer kelnar diktira, kaj bom pojedel in kaj popil, ne glede na to, da bom na koncu zapitek plačal iz svojega žepa.
    Moj komentar sledi komentarju Francija Koncilije, ki omenja ponedeljkov, no mislim, da je bil intervju v torek, z Janazom Jnšo, kjer je urednica informativnih oddaj Ksenija Horvat Petrovčič pokazala vso bedo novinarstva na RTV. Ona kot prva novinarka notranjepolitične redakcije, bi morala voditi intervju. Pa ga ni, ker ga ne zna, ker ni kaliber, ki bi lahko zasedal tako odgovorno mesto. Zaseda ga lahko samo zato, ker kvaka to, kar ji zapovedo, kar ji napišejo na listek.
    Intervju je pokazal, da se omenjena tovarišica sploh ni pripravila na intervju, saj je opogumljna z vprašanji, ki so ji jih sestavili v propagandnem laboratoriju Šetinc, mislila, da je to že dovolj, da diskreditira predsednika vlade Janaza Janšo.
    Prav mučno je bilo , ko omenjena urednica ni znala postaviti pametnega vprašanja in moderirati intervju, Janša pa se je zaletel in je kar bruhalo iz njega vse, kar je že stroktat povedal.
    Potem, ko je nesposobna urednica le malo prišla k sebi, je pričela z v naprej napisanimi vprašanji, ki so bila popolnoma ideološka in namenjena diskreditaciji premiera. Ta je na podobne neumnosti že stroktrat odgovoril in oddaja ni bila vredna piškavega oreha. Še dobro mi je v spominu ostal intervju izpred morda štirih let, kjer je mnogo razsodnejša urednica opravila z Janšo intervju, ki je le imel neko težo.
    Žalost ali sramota? RTV Slovenija ne premore novinarja komentatorja, to je tako, kot da bolnišnica ne premore kirurga, ali internista.
    Menim, da je potrebno na RTV novo vodstvo in pred vsem rečitev putk tutk, ki skačejo pred vladno palačo, pred parlamentom in po njem, ter zganjajo cirkus, namesto, da bi pripravljale TV oddaje iz katerih morajo poslušalci izvedeti, kaj se dogaja z njihovo( našo) domovino in kam pljujemo.

    • Sam sem jim po e-pošti poslal protest zaradi izvedbe tega intervjuja. Med drugim sem napisal, da bi že med intervjujem pisal odpoved Kseniji Horvat, če bi bil urednik na TV.

  4. Iz Horvatove je govorilo sovraštvo, tako je bilo to očitno. Da ne bom ostal le pri bsedeah, sem na varuhinjo in Fillija naslovil pritožbo. Prosim vas, da tudi vi storite enako, saj moramo tem levičarjem na RTVSLo dati vedeti, da nam to ni všeč.

    • Jože,
      strinjam se z Vami, Horvatova je bila cinična in suhoparna, bojda se ni niti enkrat nasmehnila…in razen napisanih vprašanj, ni skrenila iz začrtane poti, povrhu pa takšne oddaje plačujemo mi, gledalci.
      Pridružil se bom pritožbi in če nas bo enkrat tisoč, se bo morda kdo vendarle zamislil.

      Franci Koncilija

      • Novinarka Horvat Petrovčičeva ne bi smela odgovarjati za informativni program in nespodobno je bilo, da je prav ona intervjuvala premierja Janšo, ker sploh ne zna skrivati svojega ideološkega sovraštva.

        Po moji oceni je za obe vlogi tudi preveč povarjena in butasta.

        Naj mi adminisztrator odpusti realno oceno.

    • ne se sekirat, novinarka niti pod razno ni bila dorasla JJ, zabil jo je z vsakim odgovorom!

      Bruno Korelič: Janša deluje verodostojno

      »Razmere v gospodarstvu in družbi so pač resne. Realni sektor že čuti večino posledic, javni sektor pa skoraj nobene. Tudi v javnem sektorju bodo morali spoznati, da tako ne gre. Poslušal sem ponedeljkov intervju s premierom Janezom Janšo, ki je deloval verodostojno. Nisem privrženec politične opcije, ki je na oblasti, a v tem primeru ima prav.« Tako na stavko gleda Korelič, ki je bil odstavljen s položaja šefa Luke Koper v prvem Janševem mandatu.

  5. Ne bi rekel, da so slovenski dnevni časopisi zelo levičarski. So sredinski, z rahlim odklonom v levo.

    • Pravzaprav je težko reči, koliko levičarsko so slovenski mediji, če levičarstvo razumemo v čistem evropskem razumevanju tega pojma.

      Seveda tudi niso niti približno desničarski.

      Vsekakor pa so izjemno pokvarjeni in so Sloveniji v izredno škodo.

  6. Za Slovenijo je najbolje, da slovenski dnevniki, takšni kot so, čimprej propadejo.

    Čemu so pa še podobni!

    En sam nkdevejevski agitprop.

  7. Dajte mi nekaj pojasniti … Levica in sindikati so se zmeraj borili na strani delavcev. Tako nas uči zgodovina. Če to velja, potem se Janša bori za pravice bogatašev in privilegirancev? Imam samo jaz občutek, da ne vemo, kaj je levo in kaj desno?
    Pa še beseda o medijih, ki pišejo čas (čas-opis): ali verjamete 100 let starim izvodom časopisov? Seveda jim, ker so dnevne kregarije nepomembne in vam je malo mar, kdo ima večjea. Poleg tega mi ne nakladat, da so bili takrat novinarji bolj pošteni, kot danes. Tudi leta 2112 bodo tako mislili o današnjem času. Osebno namreč verjamem v poštenost posameznika in ne poštenost inštitucije, podjetja, sistema. Ker nam primanjkuje individualne poštenosti, se moramo najprej ozreti sami vase, potem pa nam bo za obtoževanje drugih zmanjkalo argumentov. Verjemite mi…
    Hauk, govoril sem!
    🙂

  8. Po dolgih, dolgih desetletjih sem takoj po državnozborskih volitvah kot naročnik, odpovedal Delo.
    Dogajanja z Jankovićem pred volitvami so bila zame preveč. In ker je Delo privrženec levih, sem vedel, kako bo naprej. Konec! Odpoved.

    Če sem še v jugoslovanskih časih pravilno bral Delo, je bil to zame protikomunistični časnik. Mnogokrat se je v njem pisalo o stvareh, ki so bile v popolni opreki z Zahodom. Če sem zadevo obrnil za 180°, je bila pravilna.

    Zdaj je tega dovolj. Hvala Bogu za internet!!!!

  9. Janko ni priseben, je socialistično-komunističen, taki pa nikoli niso bili prisebni. Tovariš Janko: Delo je OSREDNJI slovenski časnik. In zaradi te lastnosti ga ni primerjati z Demokracijo (ki je strankarski TEDNIK) in Reporterjem, ki je tudi TEDNIK.

    Takile jankoti so nas pahnili v zaostalost iz katere se še generacije ne bomo izkopali.
    Obup, kako razmišljajo levi! Obup!!!

    • To kar pišeš o drugih, konkretno o meni, velja zate! Delo je po tvoje “osrednji slovenski časnik”! Kje pa to piše? Kdo pa to določa? Parlament? Vlada? Nikakor ne! To določa trg, branost nekega časopisa.
      Če ste janševci in klerikalci take intelektualne kapacitete, potem pa ni hudič, da ne boste spravili skupaj nekega resnega dnevnega časopisa, ki bo postal “osrednji slovenski časnik”! Ampak že izkušnja s Slovencem v 90. letih je jasno pokazala, da večina Slovencev odklanja vaše jamranje o komunizmu, povojnih pobojih, zagovarjanje vtikanja RKC v državo, obnavljanje patriarhata ipd. Pametni se na svojih napakah kaj naučijo!

      • Pisanje socialistično izobraženega Slovenca od katerih je 80% funkcionalno nepismenih.
        Levo nagnjeni Slovenci nikoli niso pomislili, da so unikat na svetu. To, kar se dogaja z razmišljanjem ta levih v Sloveniji (ampak samo v Sloveniji), je nekaj nezaslišanega.

      • Saj pravim, da je dobro, da razkrinkavamo zagovornike komunizma, povojnih pobojev, skratka zlocinskega sistema, ki ga je Evropa zavrgla. Ne delajte si nobenih utvar – tudi Slovenci bomo nekoc to spoznali, cetudi mnogo prepozno, a vendarle!

  10. PUSTNOBNA KSENIJA , NI VREDNA TEGA INTERVJUJA Z G . JANŠO ! Kot stalni opazovalec teh pogovorov je v njih opazna ciničnost ” reži-serjev ” . MEDTEM , ko je pri KUČANU , TUERKU in manj pomenbnih gostih bilo vedno dovolj cvetja in dekorja na mizi , se ob pogovorih z JANŠO to ni nikoli zgodilo !

    TO je še en dokaz vodstva in njihovega popolnega prezira do JANŠE ! DA, DA , TO JE TREBA TUDI NA ZUNAJ POKAZATI , DA SE VE KDO JE GLAVNI NA TELEVIJI ! Ravno tako je z anketami , da se ljudje , //PAHOR //, ki so nam zavozili , zapravili domovino , nas pahnili v revščino , kotirajo visoko ! Brezmejna bolanost družbe v kateri živimo !

  11. Gospodje , od tistih 571. novinarjev , ne bo ostal niti eden brez službe , ostali pa morajo drhteti zanjo !

    Kot sem opazil , med podpisniki ni nobenega od revije ” MENEGER “, čestitke !

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite