Slovensko uporništvo si v svoji veličini zasluži resnični simbolični dan upora

17
885

Naj dan upora proti okupatorju postane 13. maj 1941V Wikipediji lahko preberemo, da je bila 27. aprila 1941 »ustanovljena Protiimperialistična fronta (PIF). Ta se je šele po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo (22. 6. 1941) preimenovala v Osvobodilno fronto (OF)«. Ustanovitve bi se naj udeležili komunisti Boris Kidrič, Aleš Bebler in Boris Ziherl, predstavnik demokratskih sokolov Jože Rus, predstavnik krščanskih socialistov Tone Fajfar in kulturniki Ferdo Kozak, Franc Šturm in Josip Vidmar.

Josip Vidmar potrdil, da so 27. aprila ustanovili Protiimperialistično fronto

Kaj se je govorilo na navedenem sestanku v Vidmarjevi vili v Rožni dolini, je dolgo časa ostala skrivnost. Šele desetletja kasneje je na enem od svojih nastopov na TV Vidmar povedal, da so takrat ustanovili Protiimperialistično fronto, naperjeno proti Britancem, Francozom idr. To naj bi Vidmar potrdil tudi v svoji knjigi Obrazi (Državna založba Slovenije, Ljubljana 1979, na str. 366), rekoč, da takrat »niso mogli ustanoviti organizacije za upor proti okupatorju, ker je komuniste oviral pakt o nenapadanju med Hitlerjem in Stalinom«. Gre za sporazum Ribbentrop-Molotov, sklenjen 23. avgusta 1939! Glede na to, da je takrat Radio Moskva surovo napadal Britance, ki so se upirali Hitlerju, sklepajo politični analitiki, da so se »Kidrič, Bebler in Ziherl z ustanovitvijo PIF hoteli prilizniti Stalinu«.

Ustanavljanje PIF 27. aprila 1941, to je dobro leto zatem, ko sta si Hitler in Stalin z agresijo razdelila lep del severovzhodne Evrope in s tem začela drugo svetovno vojno ter več tednov zatem, ko je nacistična Nemčija napadla tudi Kraljevino Jugoslavijo, pomeni lahko za demokratično javnost kvečjemu dan kolaboracije z okupatorjem, ne pa dan upora proti njemu. O tem govori tudi takratno ilegalno glasilo KPS Slovenski poročevalec z dne 1. maja. 1941 (Reporter, 29. 4. 2017), ki je s sledečimi besedami naprtilo krivdo za vojno imperialistom, ne pa Nemčiji in SZ:

»In kdo je kriv? Kriv je imperializem, ubijalec žensk in nedolžnih otrok, imperializem, uničevalec kulture in najbolj brutalna stopnja kapitalizma in izkoriščanja človeka po človeku …«

27. april dan kolaboracije slovenskih komunistov z okupatorjem

Medtem pa lahko izvemo iz Wikipedije, da je sporazum Ribbentrop-Molotov »vseboval tajno klavzulo o vplivnih območjih obeh držav v Evropi … in predvideval njuno medsebojno podporo pri okupaciji ozemelj tujih držav«. S čemer je Stalin »začel svoj ples s Hitlerjem na robu propada«. In na podlagi tega pakta sta si agresorski zavezniški državi začeli priključevati svoja vplivna območja. Npr. s skupnim napadom na Poljsko, »ki sta si jo razdelili in priključili …«, in velja tako »datum Hitlerjevega napada na Poljsko (1. 9. 1939) uradno za začetek druge svetovne vojne … Po razkosanju Poljske je Sovjetska zveza leta 1940 zasedla in priključila tudi tri baltske države (Estonijo, Latvijo in Litvo). Istega leta napadla tudi Finsko, ki pa se ji je uspešno zoperstavila … pri čemer bi naj imeli sovjeti diplomatsko in logistično podporo s strani nacistične Nemčije«.

Ob vsem navedenem bi tako moral iti 27. april v kolektivni spomin naroda kot dan kolaboracije slovenskih komunistov z okupatorjem in ne kot dan ustanovitve OF.

Ker je to ena velika komunistična laž, tudi v naši širši družini ne razobešamo zastav na ta dan, ampak smo izbrali za dan upora proti okupatorju 13. maj 1941, ko je po doslej razpoložljivih podatkih prišlo na Mali gori nad Ribnico do prvega oboroženega spopada z okupatorjem na tleh Slovenije, in sicer med italijansko soldatesko in Tigrovci, kar se je končalo s smrtjo vojaškega vodje TIGR-a Danila Zelena. Kajti slovensko uporništvo si v svoji veličini zasluži svoj resnični in ne lažni simbolični dan upora.

17 KOMENTARJI

  1. Kar je gospod Gregorič napisal, so dejstva. Noben režimski zgodovinar tega ne more ovreči. In kaj lahko storimo s tem lažnivim praznikom, z njegovo demontažo, čeprav bomo na zakonsko ukinjanje še dolgo čakali? Kot prvo, ne izobešajmo slovenske zastave. Kot drugo, lotimo se vsakodnevnih opravil, pri hiši in na njivah – ne praznujmo, kot tretje, ne dovolimo svojim otrokom, da sodelujejo na revolucionarnih bakanalijah. Tako kot so storili krajani Bitenj in Moravč. Torej se da. In začelo se je.

  2. 27. april dan kolaboracije slovenskih komunistov z okupatorjem

    In pika. Ko bo gospod nadškof upal to ponoviti v javnosti, se bo prižgala luč, da vidimo pot iz te temne jame, v katero so nas komunisti potisnili.

  3. Tudi jaz na 27. april nisem izobesil zastave. Premišljeval sem, da bi jo 13. maja. Ob branju gornjega prispevka sem se odločill, da bom to naredil. Ko me bo kdo vprašal zakaj, mu bom pojasnil.

  4. Prvi oborozeni spopadi z agresorji so se, resnici na ljubo sicer zgodili ze v dneh neposredno po napadu na kraljevino Jugoslavijo. To so bile bitke tako z italijanskimi, kot z nemskimi agresorji kot tudi povracilni letalski napadi jugoslovanske aviacije na mesta znotraj nemskega Reicha. Skoda, da nam je o tem, ne le o upornostni tigrovcev dano tako malo vedeti.

    • Spet posledica tega, da ne priznavamo kralja, da ga imamo za diktatorja, kljub temu, da je bila diktatura uvedena zaradi razmaha komunistov. Tako tudi kraljeva vojska ne pomeni nič. Nikoli ne bomo tako sestavili zgodovine. Nikoli!

      • Sestojanuarska diktatura nastopi zaradi politicnih sporov predvsem med srbsko in hrvasko politiko, ki kulminirajo s streljanjem in politicnim umorom v parlamentu. Komunisti niso bistven razlog zanjo. Kralj Aleksander je ze davno mrtev ob zacetku vojne in politicnih razmer v tedanji kraljevini ne moremo vrednotiti kot diktaturo. Demonstracije proti paktu vlade Stojadinovic Macek in nastop prozahodnih generalov s Simovicem so vzrok agresije na Jugoslavijo. Seveda je bila tedanja vojska kraljevine nasa vojska. Sramotno je, ce so nam komunisti se za danasnji cas vsilili svoje ignoriranje oz odkrito sabotazo te vojske v casu kolaborantskega pakta Ribbentrop Molotov.

        • Tako se pogovarjamo zgodovini! Žal premalo. Glede diktature, če prav vem je prepoved delovanja komunistične partije sledila takoj za tem. Seveda je atentat že dovolj dober razlog. Kakorkoli, ti si prvi Slovenec, ki priznava substanco diktature in ki ob tem ni pljunil na kralja.

  5. O smrti TIGR-ovca Danila Zelena ni dovolj zapisati, da je umrl po napadu italijanskega okupatorja na postojanko TIGR-a na Mali gori pri Ribnici. Italijanski napad namreč ni bil naključen, temveč je bil posledica načrtnega izdajstva.

    Celovitejši resnici v prid je treba dodati zapis zgodovinarja dr. Renata Podbersiča:

    “V začetku maja 1941 se se tigrovci Danilo Zelen, Anton Majnik in Ferdo Kravanja umaknili v lovsko kočo na Malo goro nad Ribnico. Tam jih je Filip Tekavec – Gašper (1912–1983), predvojni komunist in poznejši poveljnik Ribniške čete, izdal italijanskim karabinjerjem. Po vojni je omenjeni ostal v tedanji JLA, postal je načelnik vojaškega okrožja Novo mesto. Upokojil se je kot podpolkovnik, prejel je visoka državna odlikovanja, med drugim je postal tudi častni občan Ribnice. Njegovo vlogo pri sramotnem izdajstvu tigrovcev je šele lansko leto javno obelodanil njegov sin Bruno Tekavec.”

    https://www.casnik.si/index.php/2016/05/13/spomin-na-tigr-in-malo-goro/

    Očetovo izdajstvo je razkril Bruno Tekavec, sin Filipa Tekavca v oddaji Pričevalci Jožeta Možine.
    Zanimivo je celotno njegovo pričevanje, o očetovi izdaji tigrovcev Italijanom pa govori približno od 19:30 minute dalje.

    http://4d.rtvslo.si/arhiv/pricevalci/174341875

    (Javna rtvslo, ki jo moramo slovenska gospodinjstva obvezno plačevati, je žal uvedla obvezno registracijo pred ogledom njihovih arhivskih posnetkov.
    Oddaje so zato težje dostopne. Morebitni špiclji pa lažje ugotovijo, katere oddaje si je nekdo ogledal… 🤔)

  6. Zahrbtno izdajalsko delovanje komunističnih revolucionarjev v začetni fazi tuje okupacije je dodatno osvetlila primorska pesnica in publicistka Tatjana Malec:

    “…Vendar je treba povedati, da tega dejanja Filip Tekavec ni storil kot partizan ali poveljnik ribniške čete, temveč kot predvojni komunist, kajti partizanov in ribniške čete tedaj še ni bilo. Prva partizanska četa v Sloveniji je bila Molniška četa…
    …Nikar ne mečimo ljudem peska v oči, da je bila izdaja tigrovcev na Mali Gori pri Ribnici delo partizana, temveč indoktriniranega komunista, nastrojenega proti Angležem, saj so komunisti obtoževali tigrovce, da so zapleteni v razne imperialistične mreže, ti so veljali za agente angleškega Intelligence servisa…”

    https://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=blog&op=func&func=print&c_menu=100554

  7. Govoriti je treba o čimveč znanih zgodovinskih dogodkih, da ne bi z nepotrebnim zamolčevanjem resnice dajali lažem o 27. aprilu kot “dnevu upora proti okupatorju” še več nadaljnjega zagona.

    27. aprila se ni zgodilo nič takega, kar bi bilo zgodovinsko izpričano kot upor okupatorju. Sploh pa tedaj ni bilo ne partizanskega, še manj pa komunističnega upora. Jugoslovanski in slovenski komunisti so se zoperstavili tujim okupatorjem šele po komandi iz Moskve, ko je Stalin napovedal povratno vojno Nemčiji.

  8. Kot Novomešča bi dodal še tole: OKoli 10. oktobra leta 1809 s(m)o se Novomeščani z orožjem pogumno uprli francoskemu okupatorju. Seveda so se Francozi po kratkotrajni, vendar totalni zmedi vendarle organizirali in upor zatrli. Po Krki je tedaj splavalo nekaj sto trupel upornikov, Francozi pa so požgali večino okoliških vasi, Novega mesta po (bojda) po prigovanjanju kapiteljskega prošta niso, ker so v Novo mesto pribežali ubežniki iz požnanih vasi, ki so ostali brez vsega. Tem s(m)o Novomeščani potem pomagali. Francozi, kolikor vem, so se znesli nad imovino, nad ‘civilisti’ pa ne. Vsaj pobijali jih niso.

    Če to ni upor proti okupatorju, potem ne vem, kaj je. Pa o tem dogodku ni nikjer nobene spominske table, kaj šele praznika – ali da bi upor omenjali med veličastnimi proslavami ob Dnevu upora proti okupatorju.

    Takih uporov je še kar nekaj. Morda bi lahko za začetek pripravili seznam, pa se jih naslednje leto servira odborom, ki pripravljajo praznovanja.

  9. Spoštovane gospe, spoštovani gospodje! Pozna morda kdo kakšno dejstvo, resnico, ki bi potrjevala veličino osvobodilnega gibanja, v resnici revolucije, državljanske vojne?!

    • Problem je, ker drugega ni. Govori se sicer nekaj o neki demokraciji, vendar tako utopično, ker takšne niti švicarji nimajo.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite