Med malo in veliko koalicijo

38
1726
Aleš Maver / Foto: Tadej Regent
Aleš Maver / Foto: Tadej Regent

Verjamem, da se zdi danes bistveno pomembneje, da je Francija postala svetovni prvak, kot pa, kdo bo vodil in kdo sestavljal novo slovensko vlado. A ker so časi, ko sem se delal, da o najpomembnejši postranski strani na svetu kaj vem, že kar oddaljeni in sem svoj najvišji nogometni hip pravzaprav doživel z golom Fabia Grossa nekega julijskega večera leta Gospodovega 2006, bom raje pisal o tej drugi, bistveno manj zanimivi temi.

Nihče nima večine 

Kar se je na polju valjenja nove slovenske vlade zgodilo doslej, potrjuje v prvi vrsti tisto, kar je bilo tako rekoč iz letala jasno že na volilni večer, zelo vidno pa je postalo pri izbiranju predsednika Državnega zbora. Ne levo- ne desnosredinski blok sama nimata absolutne državnozborske večine, potrebne za ustoličenje mandatarja in pozneje vlade. Če seveda ne bosta paberkovala po političnih robovih. Ker je tako, lahko levosredinci v tem trenutku računajo na največ petinštirideset glasov in desnosredinci na največ štiriintrideset glasov (oziroma očitno na triintrideset, če bi bil mandatarski kandidat Janša). V obe številki sta všteta glasova manjšinskih predstavnikov.

“Pat” se da razrešiti na več načinov, brez že omenjenega paberkovanja po robovih na štiri. Najlažja pot bi bila, če bi se disidentski glas poslanke Nove Slovenije Ljudmile Novak preprosto pretočil k mandatarskemu kandidatu leve sredine. A bi se potem nekdanja predsednica krščanskih demokratov v zgodovinski perspektivi znašla sumljivo blizu nekemu drugemu nekdanjemu krščanskemu demokratu Cirilu Pucku, ki je za nameček v svojem nedavnem intervjuju navijal za veliko koalicijo. Kaj drugega mu pravzaprav niti ne preostane, če skuša javnost prepričati, da je tistega januarja 1997 glasoval za sredino in sodelovanje, ne za ohranitev že tako vladajočih na oblasti. Zato verjamem, da si Novakova takšnega statusa ne želi.

Dilema Nove Slovenije

Druga možnost je, da levosredinski kvintet v resnici okrepi Nova Slovenija kot celota. Kar si verjetno najbolj želi izrazito protijanševska manjšina v  vodstvu stranke. Pragmatična večina vodstva seveda Janše prav tako nič kaj ne ljubi, vendar se zaveda ali se je vsaj doslej zavedala najmanj dveh pasti vstopa v koalicijo pod levo taktirko. Jasno jim je prvič, da si večina strankinih podpornikov na terenu ne glede na odnos do prvaka SDS želi vlade z večinsko desno komponento, kar med vrsticami priznava tudi Novakova. Vlade z levosredinskim peterčkom tej večini ne bo moč prodati kot take. Kar bo na naslednjih volitvah skoraj gotovo prineslo minus pred volilni rezultat. Drugič pa se vsakdo s povprečnim znanjem matematike zaveda, da si krščanski demokrati na volitvah niso priborili dovolj močnega izhodišča za miren vstop v španovijo z večinsko drugačnim predznakom. Razmerje triinštirideset proti sedem samo po sebi govori svoj jezik. Seveda bi se bilo moč sklicevati na razliko med bolj levo in sredinsko komponento v koalicijskem kvintetu, toda nobenega poroštva ni, da ne bo slednji enako, kot je zdaj strumno antemurale status quo (obrambni zid statusa quo) v obrambi pred Janšo, deloval kot monolit, ko bo treba preglasovati krščanske demokrate. Ostaja tudi možnost vpoklica Levice v ta namen vedno, kadar bi bilo nujno potrebno. Seveda na drugi strani ne smemo pozabiti, da je, kot sem že nekoč zapisal, Toninovo mesto predsednika Državnega zbora domala vezano na levosredinsko koalicijo in ob drugačni navezi skoraj gotovo “zapade”. Kar zna pri Novi Sloveniji vseeno odgnati kak pomislek, ko bo danes precejala Šarčevo ponudbo.

Peterček pa se sooča še z neko bolj temeljno težavo. Je naveza, v kateri prevladujejo poraženci. Najprej mu verodostojnost močno zbije dejstvo, da mora, če naj bo sploh konkurenčen, računati na podporo vseh treh dosedanjih vladnih strank, ki so kot celota dobile izrazito nezaupnico volivcev, glavna vladna stranka SMC in najmočnejši koalicijski partner Desus pa sta posamično največja poraženca volitev. Tudi Šarčeva lista in socialni demokrati so, kot smo že večkrat zapisali, dobili bistveno manj od optimističnih pričakovanj.

Dve možnosti 

Ob upoštevanju teh okoliščin bi bilo pravzaprav najbolj smiselno razmišljanje v dveh smereh. Prva je velika in široka koalicija onkraj blokovskih meja, druga so predčasne volitve. Kar se slednjih tiče, je bilo večkrat in z različnih strani izraženo mnenje, da ne bi bistveno spremenile slike in ne bi presekale gordijskega vozla, s katerim imamo opraviti sedaj. Temu se s pridržkom pridružujem. Ni namreč nemogoče, da ne bi na ponovljenih volitvah desna sredina skupaj s Slovensko nacionalno stranko, ki kot koalicijski partner kajpak v nobenem primeru ne pride v poštev, že zaradi zgodovine ne, dosegla dovolj sedežev, da peterček niti z Levico ne bi imel parlamentarne večine. A na poti do tega izida je nekaj velikih “čejev”. Najprej bi verjetno vsaj eden udov peterice moral ostati pod parlamentarnim pragom, čemur je trenutno bržkone najbližji Desus. Nato bi pričakovani plus SDS moral priti še od kod drugod, ne le od volivcev, ki so na junijskih volitvah glasovali za Novo Slovenijo, SLS ali katero drugo stranko na desni. Tretji pogoj bi bil, da bi se v parlament uvrstila še tretja desnosredinska grupacija, recimo naveza SLS in dosedanje Združene desnice. Kar ni čisto izključeno. A ker, kot rečeno, desna sredina ne more koalirati z Jelinčičem (posebej, če od leve sredine pričakuje, da ne bo koalirala z Levico, pa tudi iz številnih drugih razlogov) in ker sam menim, da se bo SNS na novih volitvah okrepila, bi morala biti koalicija tudi po ponovljenih volitvah “mešana”. V najslabšem primeru bi se lahko celo zgodilo, da bi se poenotil “sredinski trojček” in dosegel relativno večino, čeprav ne verjamem, da bi lahko ta trojka v tem trenutku ali v naslednjih nekaj mesecih dobila posamično več glasov od Janševih.

(Razumnejša) alternativa predčasnim volitvam je torej velika koalicija. Slednje seveda v nobenem primeru ne more biti brez SDS. Če bi kdo kot “veliko koalicijo” prodajal kaj drugega, mu ne gre nasedati. Po drugi strani bi se spodobilo in bilo pravično, da bi tokrat dobili res uravnoteženo vladno navezo, v kateri se noben blok ne bi počutil ogroženega in ne bi bil podvržen “shujševalni kuri”, kot se je zaradi udeležbe v podobnih koalicijah v devetdesetih letih zgodilo krščanskim demokratom in Slovenski ljudski stranki. Formula bi morala biti torej taka, da bi desnosredinski in levosredinski pol v vladi imela približno enako poslancev, česar z manj kot štirimi strankami niti približno ni moč doseči.

Vprašanje P 

Vprašanje, ki pri oblikovanju takšne koalicije ne sme biti tabu, je vprašanje predsednika vlade. Kot sem že večkrat zapisal, je za stranko in za politično higieno v Sloveniji veliko pomembneje, da SDS vstopi v naslednjo vlado, kot pa to, da je Janez Janša premier. Seveda bi bilo upravičeno pričakovati, da šef velike koalicije prihaja iz posamično daleč največje stranke; v skrajni sili bi to lahko bil še kak “tehnokrat”, blizu desni sredini.  Ne mislim pa, kot je nedavno zapisal Luka Lisjak Gabrijelčič, da bi se vladne skrivalnice razrešile takoj, ko bi Janša odstopil od premierske kandidature. Tudi sem prepričan, da bi morala možnost, da je pripravljena podpreti sodelovanje SDS v vladi, če se Janša odpove premierstvu, nakazati druga stran. Adut alternativnega mandatarskega kandidata je poleg prepričljive relativne večine in morda še šibke demokratične verodostojnosti koalicije, v kateri bi moral biti celoten dosedanji, na volitvah odslovljeni vladni trojček, preveč pomemben, da bi ga SDS vrgla na mizo, v odgovor pa bi dobila floskulo, da “v srcu ne misli dobro”.

V nobenem primeru kajpak ni pričakovati, da bi Šarčevih pet na veliko koalicijo z udeležbo SDS pristalo že v prvem krogu. Prevečkrat so pač (sicer po nepotrebnem) ponovili, da z demokrati ne bodo sodelovali. Svoj obraz bodo laže rešili, če se za široko vladno navezo ogrejejo tik pred zdajci, ko bodo nove volitve čisto zares trkale na vrata. Tedaj bo laže reči, bolje pakt s hudičem kot novi trije milijoni za volitve (kar je argument, ki pri Slovencih običajno pade na plodna tla). Tudi zagotavljanje, da gre vsem skupaj samo za reševanje nagrmadenih notranjih in zunanjih izzivov in za obvezni narodov blagor,  bo v takih okoliščinah zvenelo prepričljiveje.

38 KOMENTARJI

  1. Po logiki stvari bi resnično moralo priti do velike koalicije.
    Le na ta način bi se v Sloveniji razblinila nazadnjaška, neustvarjalna miselnost :
    – o izključevanju in nesodelovanju
    – o dveh bregovih, ki ne znata zgraditi ustvarjalni most, ampak spodjedata rečna bregova, da se še oddaljujeta drug od drugega.
    – o nedopustni spravnosti levice in desnice…

    Ker ne najdem tehtnega razloga za nesodelovanje, me navdaja sum, da se levica boji, da bi se lahko s sodelovanjem odkrili pod preprogo pometeni grehi levice, ki je bila zdaj na oblasti.

  2. Skoda, da se je v finalu hrvaskih nogometasev drzala velika smola, ko so v prvem polcasu dobili dva povsem nepotrebna gola. Ti fantje so pokazali toliko znanja, navdiha in borbenega duha, da bi si zasluzili biti prvaki.

    • Vsakemu športniku je bilo jasno da Hrvaška ne more biti prvak,le neobjektivnim kmentatorjem iz športnega uredništva, ne. Komentiranje športa je na ravni pomožne šole.

      • To sploh ni res. Vsakemu sportniku jasno? Zakaj bi bili pa smucar, judoist ali kolesar kakrsnikoli poznavalci nogometa? Jaz sem preprican v zmoznost te hrvaske reprezentance igrati lepsi in boljsi nogomet od Francozov. So bili vec pri zogi in bolj nevarni od Francozov cel prvi polcas in do prejetja tretjega gola iz protinapada. Oba prva gola Francozov, avtogol in igranje z roko s penalom, sta bila cisti slucaj in velika smola Hrvatov. Luka Modric je bil razglasen tudi za najboljsega nogometasa prvenstva. Dvomim, da imas ti veliko pojma o nogometu.

        • Gospod IF,
          prepričanje je lahko zmotno. Jaz sem tako prepričan, da ekipa, ki podari v finalu dva gola, igra neumen nogomet. Čeprav sem navijal zanje.

          Torej? Čigavo prepričanje je zmotno? 😉

  3. Sicer se pa z nenogometnim delom pisanja avtorja strinjam. Ob dodatku, da je velik del prepricljive volilne zmage SDS vendarle bil glas za Janeza Janso osebno. Ce bi ta stranka zaradi sestavljanja vlade pristala, da naj gre premierski polozaj neki drugi osebi, to ne more biti kar kdorkoli. Osebno bi razmisljal o neki nepoliticni tehnokratski osebi z nekomunisticno preteklostjo.

  4. Izven vsebine – besed s korensko osnovo »sredina« je 17. Vsebina – v “sredini” se predsednika demokratične stranke prikrito obsoja.

    Prispevek »ni čez mero«.

    • Mimo nekritičnih proučevanj včerajšnjih izjav mag. Tonina, predsednika NSi ostaja nerazrešena dilema o tem, da je s politiko stranke NSi nekaj narobe.

      Stranka je od volitev 3. 6. 2018 dalje, več kot 1 mesec, so-ustvarjala konfuzijo slovenskega volilnega telesa z aktivnostmi o koaliciji z ne-zmagovalno stranko volitev LMŠ, ne da bi stranko NSi kakorkoli motilo, od kod gospodu Marjanu Šarcu sploh politična stranka ter medijski ščit. Na kar po več kot mesecu dni konfuzije stranka NSi odstopi od pogajanj z ocenitvijo stanja, da mora v koalicijo z gospodom Marjanom Šarcem sedaj stranka SDS.

      Nekritično je obravnavano jedro včerajšnje obrazložitve NSi o izstopu iz pogajanj z g. MŠ:

      A. Po eni strani so v tednih koalicijskih pogajanj v 42 stransko koalicijsko pogodbo uspeli vnesti precej svojih programskih točk, zadovoljni so bili s področjem kmetijstva in podeželja, mnogo so dosegli tudi pri sodstvu, delno so bili uspešni pri davčni politiki (ni jim uspelo izpogajati “razvojne kapice”), manj uspešni pa pri zdravstvu in pokojninah, glede vsebinskega vidika pogajanj je mag. Tonin pojasnil, da so bila korektna in da so pri potencialnih koalicijskih partnerjih videli posebno željo, da se jim približajo.

      B. Po drugi strani pa so v stranki NSi ocenili, da »obstaja zelo velika verjetnost, da tega, kar je bilo izpogajano, v praksi ne bi mogli uresničiti. […] Ocenjujemo, da bi bilo v danih razmerah najboljše, da Slovenija dobi veliko koalicijo, ki bi jo morala sestavljati vsaj prvi in drugi po rezultatu na teh volitvah.«

      • Jaz imam pa nekoliko drugacno mnenje. Mislim, da je Toninova ocena situacije precej dobra in tudi, da se je N.Si glede na svojo realno tezo dokaj uspesno pogajala na programski ravni. Njihovo tokratno ravnanje deluje precej odgovorno in premisljeno.

        • A ne opažaš, da stranko SDS s katero sam ne želi sodelovati poriva v veliko koalicijo? Kaj je to, mentalni salto mortale?!

        • Izjava mag. Tonina, predsednika NSi z dne 16. 7. 2018 o tem, da odstopa od »korektnih« pogajanj, je mnogopomenska. Ob tem v izjavi naveden razlog odstopa ni verodostojen.

          Šele sedaj pa je, po več kot 1 mesecu dni konfuzije, nastopilo kratko obdobje zbistritve slovenske povolilne stvarnosti. Stvarnost je neugodni politični monolit 52 poslancev, najsi bodo le-ti v ali izven formalno vladne koalicije.

          Gornji monolit 52 poslancev ni brez šibkosti. Toda z njim se je, zaradi napačne politike NSi, prijateljem Slovenije težje spoprijeti.

          • Včeraj je naplavilo eksplozijo destruktivnih tvitov dr. Pogorelca, s tem početjem se bo treba soočiti. Dr. Pogorelec = Nova Slovenija.

            Tudi mnogopomenske izjave mag. Tonina o odstopu od pogajanj z dne 16. 7. 2018 niso bile kritično obravnavane, čeprav je politika neugodno vprašljiva.

      • Tezko boste ugovarjali ugotovitvi, da Toninu uspeva zaenkrat precej dobro vnovcevati polozaj jezicka na tehtnici svoje stranke. Polozaj predsednika parlamenta mu recimo nedvomno zvisuje osebni ugled in tudi tezo.

  5. Čas je za pozitivno spremembo v mišljenju in ravnanju večinske slovenske politike. Njihov sebičen interes se naj podredi pozitivnemu skupnemu interesu.

    To je njihov dolgoletni dolg do slovenskega naroda in slovenske države!

  6. Politiki in med njimi poslanci, so zavezani ustavni kulturi, ki je demokratično sodelovalna in ustvarjalno vrednotna v smeri skupnega dobrega, ki zagotavlja tudi posamično dobro, zato se ne morejo izgovarjati, da volivci niso za ustvarjalno sodelovanje.

  7. Slovenska država ima dovolj trdnih ustavnih in zakonskih temeljev, da je mogoče prepričati politike in volivce, kakšno mišljenje in ravnanje je samoumevno in odgovorno pri uresničevanju slovenske ustave in ustavne kulture.

  8. Da ne bo pomote, ta svetloba bo zasijala, če bo pri ustvarjalnem sodelovanju lahko sodelovala tudi SDS, ki je dobila daleč največje zaupanje na volitvah.

    Sicer se bo zgodila volilna prevara in izničevanje ustavne kulture ter spodkopavanje demokratičnih temeljev slovenske države.

  9. Ja seveda, Janša bi moral prepustiti mesto nekomu ustreznejšemu, manj problematičnemu. Ustreznejšemu za koga? Za »žlahtno« NSi(!) in za levo falango murgelskega podzemlja? Seveda. In potem bomo (bodo) vsi srečni?

    Kakšno sprenevedanje. Kdorkoli se bo na desnici pojavil, enako vztrajen, enako nepopustljiv do omrežja globoke (mafijske) države, ga čaka enako. Natanko enako, postal bo državni sovražnik št. 1. Podzemlje se pač ne bo sprijaznilo z ničemer drugim, kot le »žlahtno«, beri navidezno konkurenco v »spopadu« za oblast Sloveniji. Je to rešitev?

    Rešitev je le v korenitem očiščenju omrežij paradržave, ki v svojih krempljih drži usodo vseh nas – državljanov. In to lahko stori le človek takšnega kova, kot je tisti, ki ga se na vsak način želijo znebiti. Vse drugo je le nadaljevanje agonije do (ve se kakšnega) žalostnega konca.

  10. Vsakemu športniku je bilo jasno da Hrvaška ne more biti prvak,le neobjektivnim kmentatorjem iz športnega uredništva, ne. Komentiranje športa je na ravni pomožne šole.

  11. Ni dilema stranke NSi v katero koalicijo.Ali ne oremisljjeye kaj pišete. Tudi Peterletu do podtaknili da je revansist,če bo izvedel lustracojo in je ni.
    NSi ni pred ciljem pred dilemo je pet levakov.
    Stranka mora imeti svojo jasno filozofijo, ne pa koruptivno kupčkanje tonina in nekaj kandidatov za službe
    To je sramota, NSi ni pred nobeno dilemo, v levo vlado ne morem
    Dilemo imajo brezjajcni Tonin Vrtovec Hajdinjak in Ljudmila
    In še kdo ki bo dobil nov posel
    Če vprašate 63 volilcev, ni dileme NSi ne sme. Levo koalicijo.

  12. “Druga možnost je, da levosredinski kvintet v resnici okrepi Nova Slovenija kot celota.”
    ================
    To niso levosredinske stranke ampak so jasno izražene leve stranke. Levica pa je skrajno leva stranka.
    Zakaj blefirati, da gre za sredinske stranke?
    Ni dvoma, da so volivci na volitvah tem strankam v seštevku namenili veliko večino. Levim strankam, ki sestavljajo trenutno vlado v odstopu??? so volivci dodali samo še stranko SAB in LMŠ (tudi ti dve sta levi stranki in ne sodita v sredino). Torej levim in skrajno levi stranki so volivci namenili kar 56 sedežev v parlamentu. Volivci so sedanji slabi vladi dodali še dve levi stranki.

    In sedaj se torej postavlja vprašanje: Zakaj bi morala ena resnično sredinska stranka, desnosredinska NSi, reševati to odločitev volivcev, ki so se nedvomno odločili za nadaljevanje sedanje slabe vlade?

    Vstop NSi v ta konglomerat levih strank bi pomenil slabo odločitev, ki bi samo omogočala skrajni Levici, da ostane v opoziciji in se v njej jača na naslednjih volitvah. Tako bi imeli stanje, ko bi levica obvladovala vlado, skrajna Levica pa opozicijo. In ker bi bila NSi v vladi bi se zopet uveljavljala teza: “Vsi so enaki” in sedanje stanje bi se vleklo še naprej ne samo čez ta volilni mandat ampak tudi čez naslednjega kjer bi vsaj med levimi strankami triumfirala skrajna Levica.
    Vstop NSi v vlado bi pomenilo izdajstvo zdravega razuma, bi pomenilo, da je stranka NSi samo navidezno desnosredinska stranka, po programu in besedah, v delovanju pa leva stranka. Z blefiranjem, da rešuje volivce pred njihovimi slabimi odločitvami na volitvah.

      • Hvala! Sem mislil že včeraj zjutraj še nekaj odgovoriti, dopisati, pa sem potem zagledal tvoj zapis spodaj, pa potem nisem, ker sem nameraval napisati skoraj enako. No pa vseeno, tole sem nameraval:

        Ker dominantni mediji želijo že nekaj časa načrtno izločiti stranko SDS s političnega odra s tem, da jo proglašajo za skrajno desno in nam istočasno prodajajo leve stranke za sredinske (oni to označujejo levo sredinske) je nekaj jasno.

        Cel političen prostor so pomaknili na desno. Skrajno levico Levico so dali na levo, leve stranke LMŠ, SMC, SD, SAB, Desus so pomaknili v center, desno stranko SDS pa na skrajno desno. Edino pri NSi se niso izjasnili ker jo rabijo kot orodje za spotikanje, rušenje SDS-a. Pri tem so dodali še dve kategoriji: levo sredino in desno sredino, manjka jim samo še srednja sredina 🙂 Tole mi je že prav smešno kako na vse mogoče načine skušajo prikazati kako so “njihovi” normalna sredina, pa čeprav samo leva sredina, karkoli naj bi to pomenilo. S tem so dosegli dvoje, da so njihovi “normalni” in drugo, da je SDS “nenormalen”, skrajno desni in se ga je zato potrebno izogibati, ali še najbolje kar prepovedati kar sem že nekajkrat zasledil na družbenih omrežjih. To so tisti, ki esdeesovce obtožujejo da so vodljivi, zapeljani vojščaki, “janševiki”, opranoglavci, ipd, ne zavedajo pa se da so ravno ta njihova zmerjanja in oznake posledica, da so v resnici oni tisti, ki so opranoglavci, ki so jih oprali dominantni mediji.

        Moje mnenje pa je da v Sloveniji v resnici sploh nimamo resnično desne stranke, ker se vse stranke prilagajajo socialističnemu duhu volilnega telesa in jih vleče na levo. Kar je razumljivo zakaj bi nekdo ponujal blago, ki ga nihče ne kupuje. Imamo pa najmanj eno skrajno levo stranko, Levico, SD pa je tudi na tej poti saj tekmuje z njo.

        • Aja, še to sem hotel dopisati. Smešno je tudi, da mi t.i. ta desni kar sprejemamo tako terminologijo, ki so nam jo vsilili dominantni mediji.
          In to samo zaradi tega da se sploh lahko pogovarjamo z njimi.
          Pristajamo na to, da nam vsiljujejo svoja lažna propagandna sporočila.

        • Res je.
          Očitno se te “leve stranke” želijo preko sredine pomakniti na desno. Kar je najbrž njihov dolgoročni cilj, ker po naravi stvari naj bi kot lastniki kapitala (pokradenega) tja tudi sodili.
          Žanjemo posledice neizvedene lustracije, naivnosti mostograditeljev in še česa.

  13. Nekomu se zelo gre, da nam ta “svet” premakne s tečajev.
    Se pravi, stalno ponavljanje da je večji del levice kar sredina.
    Tako skrajna levica postane levica.
    Medtem ko se desno stranko SDS ves čas prikazuje kot skrajno desno ! ?

  14. Velika koalicija s SDS in brez JJ kot presednikom vlade?! Le zakaj? Morda zato, ker se levi bojijo sposobnega in kompetentnega PM, ki bi ga le s težavo izigrali, čeprav so v tem s pomočjo ‘državne infrastrukture’, kot so KPK, Sova, NGO z Metelkove ipd., še kako zverzirani. Skratka, velike koalicije brez JJ ko PM ne bo in je ne sme biti!

    • JJ kot sposobnega in kompetentnega PM?? PM, ki je plačal olalala evrov odškodnin zaradi žaljenja, da je sposoben in kompetenten??

      Saj se šalite, kajne gospod Herman?

      • G. AlFe, kaj vi pričakujete od človeka, ki ga že tri desetletja sistematično polivajo z gnojnico, ne da bi mu mogli karkoli dokazati?

        Ste vi »svetnik«, brez »greha«? Če nimate boljših argumentov, je žalostno, da se tako smešite.

        • Gospod Pučnik je bil celo v pravem zaporu pa ni žalil. Žalostno je vaše mišljenje, da po treh desetletjih “polivajo z gnojnico”zanj ne velja več razlikovanja med zlim in dobrim.

          • Jej, jej, »razlikovanja med dobrim in zlim«??? Janša ne razlikuje med dobrim in zlim, ko odgovarja (se brani naTwiterju)?

            Zresnite se vendar.

          • Alfe, ti si zblojen. Ob našem krivosodju ni čudno, da je moral plačati toliko odškodnin.

            Sicer pa žaljenje nekaterih na levi je še kako upravičeno.

  15. Tonin torej ne gre v koalicijo z SDS, navija pa za veliko koalicijo? Ne vem, IF, če gre temu pritrditi kot nakj pametnega. Razen mesta predsednika parlamenta, lastnega ugleda… če lahko ob takih političnih akrobacijah vse to res obdržiš. Tonin se je povsem diskredititral. Kaj torej? NSi ne bo “sodelovala” z nikomer?
    Slabo sledim zadnjim dogodkom, morda se motim.
    Velika koalicija je še manj možna. Prej je možno večkratno ponavljanje volitev s Cerarjem kot PM v odstopu. Vsakih 4,5,6 mesecev. Denar je.

    • Zdravko: “Tonin torej ne gre v koalicijo z SDS, navija pa za veliko koalicijo?”
      ================

      Res je malo neokusno, vsaj meni se tako zdi, svetovati kaj naj naredijo drugi ampak menim, da to ne pomeni nujno, da se NSi distancira od morebitnega vstopa v tako koalicijo, ki bi jo tvorile dve največji stranki. Namreč vse je še odprto, ker se NSi pogovarja tudi z SDS, torej kaže biti še malo zadržan preden se začne z ostrimi besedami, obsodbami.
      Sam pa vidim, da je to t.i. usklajevanje programov lahko zelo priročen izgovor da vedno lahko rečeš, da pač odstopaš ker se nisi mogel uskladiti pri tem pa vsi mi ne vemo, niti nasprotniki ne, koliko je bilo pri tem sploh iskrene želje se dogovoriti in koliko je bilo fig v žepih. To je pač politika, pogovarjaš in dogovarjaš se, da se nič ne dogovoriš in pri tem upaš, da se mogoče le zgodi kak čudež. Ker pri naših levičarjih se mora zgoditi čudež, da bi npr. pristali na kako znižanje kakega davka ali pa npr. na revizijo zakona o 2. tiru ali prodaje državnih podjetij in podobno.
      Se mi pa zdi skrajno neokusno, da je (ne)spoštovanje odločitev Ustavnega sodišča lahko tema na pogajanjih ( mislih imam privatno šolstvo). Tudi sem slišal, da NSi niso ponudili nobenega t.i. državotvornega resorja, torej sami bi še naprej obvladovali vse vzvode mafijske države, stranko NSi pa bi imeli zraven samo zaradi 7 sedežev.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite