Granda: Vemo, kaj hočemo, in to takoj, ne vemo pa, kako!

“Pridite na cvetno nedeljo na volišča in si vzemite prihodnost,” je bilo tudi povabilo predsednika krščanskih demokratov Lojzeta Peterleta, enega od osamosvojiteljev s katerim je pozval volivce, naj se udeležijo volitev in kot je znano, je prav SKD, znotraj Demosa zmagala na volitvah in zato pridobila tudi mandatarstvo za sestavo prve svobodne in demokratično izvoljene vlade. Volitve, prve svobodne in demokratične po 63 letih na slovenskih tleh, so bile na cvetno nedeljo 8. aprila 1990. (Printscreen TV SLO)

V predvolilni vročici se v Sloveniji zaradi prepričanja, da ima slovenska demokracija zadnjo možnost pred potopitvijo v neototalitarizem, s katerim odkrito grozijo fizični in duhovni potomci nekdanjih komunistov, stalno zastavljata dve vprašanji: Zakaj? Kako? Nerazložljivo je, kako je narod, ki je toliko pretrpel pod komunizmom in enoglasno glasoval za svojo samostojno državo, zapustil osamosvojitelje in se priklonil nekdanjim oblastnikom. Za normalnega človeka, ki mu je demokracija vrednota, je to dejansko nerazumljivo in nelogično.

Drnovšek je molčal in gledal stran, da je lahko preživel …

Ko smo se nedolgo nazaj spominjali10-letnice smrti drugega slovenskega predsednika dr. Janeza Drnovška, smo na njegov račun slišali slavospeve, ki nimajo zveze z resnico. Predvsem to velja za čas, ko je bil dolgoletni predsednik vlade. Njegova zgodnja in težka smrt zahteva sočutje, toda ne takšnega, da se ne bi strinjali z oceno enega najprodornejših ekonomskih analitikov mag. R. Pezdirja: »Drnovšek je bil bednik. Molčal je in gledal stran, da je lahko preživel …«

Deset let kasneje velja, da tudi če se ga ne bi spominjali, ne bi naredili nobene napake … Drnovškovi časi niso bili noben raj na zemlji, ampak časi kraje, korupcije in izgradnje omrežij. Ugrabljena država in politična destrukcija, to je njegova zapuščina.

Dejstvo je, da smo ga pred tem za člana vodstva Jugoslavije izvolili zato, ker ga nismo poznali in smo nasedli tistim, ki so nam ga podtaknili. Spominjam se, da mi je na dan volitev o njem rekla vodilna političarka tistega časa L. Šentjurc: »Osebno ga ne poznam, sem ga pa dala preveriti. Je zanesljivo naš človek!« Tako smo Slovenci prvič volili »neznani obraz«.

Vemo, kaj hočemo, in to takoj, ne vemo pa, kako!

Manjka nam osnovno znanje in razumevanje politike, iz katere smo bili pod komunizmom izločeni. Slovenci smo politično nepismeni! Vemo, kaj hočemo, in to takoj, ne vemo pa, kako! Ne glede na gornjo trditev pa se moramo vseeno vprašati, kaj delajo naši osamosvojitelji, da imajo čedalje manj podpore. Zakaj je uradno edina krščanska stranka že dolgo časa na robu političnega preživetja? In to pri katoliških Slovencih!

Osamosvojitelji se branijo, da imajo stare sile preveč moči, da ni bila opravljena lustracija, da popolnoma obvladajo medije. To je delno res, čeprav ljudi ne gre podcenjevati. Zakaj je prepričevalna moč osamosvojiteljev tako šibka?

V komunizmu je bila politika, oblast vse, stroka in znanost, razen manipuliranja z ljudmi, nič. Tu je verjetno ena ključnih napak. Osamosvojitelji bi morali vzpostaviti novo politiko, jo omejiti s stroko, ne pa nadaljevati igro partije. Tega niso dojeli in je niso sprejeli ter v njej doživeli poraz. Komunistom je bila namreč to vera. Zavedati se moramo, da je oblasti vse podrejala. Taktika je vse, resnica nič. Tu je ozadje gesla, da bi bilo komunizma v petih minutah konec, če bi bila laž prepovedana.

Za človeka vredno življenje državljanov!

Trenutno državni uslužbenci vseh vrst, ki jih je kriza v preteklosti prizadela, zahtevajo povratek na nekdanji standard. Potekajo štrajki državne uprave, učiteljev, vojske, policije … Oblast, ki se hvali z izjemno gospodarsko rastjo, jim ne prisluhne, ker je premalo narasla produktivnost. To je res, toda za to niso krivi zaposleni, ampak »šefi«, katerim pa plače zvišuje. Zvišanju plač osamosvojiteljske stranke ne nasprotujejo, vendar z zniževanjem davkov. To vedno pripelje do znižanja splošne in zasebne blaginje prebivalstva. Ni res, da so slovenske plače preveč obdavčene. Zaradi takih in še hujših napak ljudje nočejo tvegati.

Cene hrane so evropske, energije še višje, plače pa nekajkrat manjše. Pomladniki naj se zavzamejo za ljudi, podprejo dvigovanje plač, bližanje »Švici«. Treba je pripraviti dobre in poštene (!) upravljavske elite. Samo s politiko se gospodarstva in države ne da voditi. Človeka vredno življenje državljanov, ne višjih donosov kapitala, je prvi politični cilj vsake odgovorne vlade. Zato smo se osamosvojili!

Vir: Naša luč, mesečnik za Slovence po svetu letnik 67, št. 4, str.10.