Rojstvo zgodovinopisne revije DILEME

0
737
Direktorica SCNR dr. Andreja Valič Zver s sodelavci: dr. Renato Podbersič, dr. Damjan Hančič in Marta Keršič. ( Vir: SCNR
Direktorica SCNR dr. Andreja Valič Zver s sodelavci: dr. Renato Podbersič, dr. Damjan Hančič in Marta Keršič. ( Vir: SCNR

Februar 2018 je tudi rojstni dan nove slovenske zgodovinopisne revije, ki so ji izdajatelji, sodelavci Študijskega centra za narodno spravo, nadeli pomenljiv naslov Dileme, odprta pa bo prav za razprave o vprašanjih sodobne slovenske zgodovine, kot beremo v njenem podnaslovu.

Prvi (dvojni) številki, ki so jo širši javnosti predstavili 7. februarja, na pot je direktorica centra dr. Andreja Valič Zver ubesedila nekaj temeljih smernic in jo umestila v prostor tovrstne publicistike. Revija želi po njenih besedah odpirati vprašanja, ki »v strokovni in javni govorici še niso našla enoznačnega odgovora ali bila deležna ustrezne pozornosti«.

Dileme torej vstopajo v prostor, »v katerem so bila nekatera vprašanja zamolčana ali celo prepovedana — npr. zločini enega od treh totalitarizmov, ki smo jih utrpeli Slovenke in Slovenci v 20. stoletju«. Revija tako skuša »zasesti nišo, ki bi morala biti že davno zapolnjena«, in želi s sledenjem resnici kot temeljnemu vodilu vseh njenih sodelavcev upravičiti vlogo »težko pričakovanega soustvarjalca resnicoljubnejše znanstvenoraziskovalne krajine na Slovenskem«. Po besedah glavnega urednika dr. Renata Podbersiča Dileme ne želijo biti konkurenca nikomur, skušajo pa z jasno besedo stopiti v prostor, ki se upravičeno zdi prazen. Izkazalo se je namreč, da številni pisci obravnavajo teme, ki jih druge slovenske zgodovinopisne revije ne morejo, včasih pa tudi ne želijo obravnavati. Seveda Dileme niso ne prve ne edine, ki se posvečajo temam sodobne slovenske zgodovine. Dr. Podbersič je v tem okviru opozoril predvsem na vlogo revije Zaveza, ki je pri zbiranju pričevanj in analitičnih presojah orala ledino, a razumljivo pri tem ostajala na poljudni ravni, Dileme pa, odprte širokemu krogu domačih in tujih raziskovalcev, stopajo v strokovni prostor. Kako bodo tu sprejete? Za odzive na »odprti sceni« je ta čas seveda še prezgodaj (družbena omrežja sicer že ponujajo nekaj predvidljivih odzivov zgodovinopisnega mainstreama), zlasti pa bo pomembno, kakšen bo na dobronamerni nagovor Dilem odziv knjižnic različnih inštitutov, izobraževalnih ustanov, splošnih knjižnic. Prav bi bilo, da se optimizem izdajateljev izkaže za upravičenega.

Kaj pa v vsebinskem smislu prinašajo prve Dileme?

Ddr. Igor Grdina piše o problematiki revolucionarjev, zaveznikov in sopotnikov, dr. Damjan Hančič o medvojnem revolucionarnem nasilju (razlike in podobnosti), dr. Renato Podbersič je objavil seznam žrtev revolucionarnega nasilja na severu Primorske, dr. lože Dežman je prispevek naslovil Tabu-ji padajo — učimo se dialoga, Tamara Griesser Pečar piše o značilnostih revolucionarnega sodstva, Mateja Čoh o sodišču slovenske narodne časti, Neža Strajnar o vzrokih za izseljevanje iz Primorske v Italijo po drugi svetovni vojni, Jelka Piškurič pod naslovom Med preteklostjo in sedanjostjo podaja spomine na socializem, Mirjam Dujo Jurjevčič piše o težavah, s katerimi so se po vojni srečevali lastniki t. i. zasedenih stanovanj. Devetim razpravam sledi rubrika, namenjena predstavitvi zgodovinskih virov. Prva številka Dilem v njen prinaša skrite dokumente Ivana Puclja (liberalni politik iz časa prve Jugoslavije je pet dokumentov med vojno skril med zapisnike Kmetijske družbe v Ljubljani); javnosti jih prvič predstavlja zgodovinar mag. Tomaž Ivešič.

Vir: Družina št. 8. 18. februar stran 9

Prijava

Za komentiranje se prijavite