100 dni »nevladanja«

18
Foto: Novi glas.
Foto: Novi glas.

Ob koncu tega tedna bo minilo 100 dni od imenovanja vlade Mira Cerarja. Pred nekaj dnevi so tako Miro Cerar in njegova vlada stopili pred javnost in navedli vrsto uspehov, ki naj bi jih dosegli v prvih treh mesecih. In to kljub izjemno težkemu položaju državne blagajne. Kot ključni dosežek Cerar izpostavlja stabilizacijo političnega prostora z vzpostavitvijo dialoga v družbi. Naj naštejem še nekaj ostalih, po njihovem mnenju, dosežkov: sprejet rebalans proračuna za leto 2014 ter intenzivno pripravo rebalansa za leto 2015, številne aktivnosti za zmanjšanje brezposelnosti med mladimi ter pomemben premik na področju spoštovanja pravne države. Odlično, a le kje je to vidno? Kaj konkretno to pomeni za državljane?

Pravi spopad vlade Mira Cerarja naj bi bil že takoj na začetku s pripravo rebalansa 2014 ter 2015. (Pre)kratek čas le nekaj mesecev do konca leta 2014 naj bi bil njihov razlog za nesprejem nujnih strukturnih ukrepov. Kakšni pa so njihovi reformni ukrepi? Dvig takse na CO2 ali pa obdavčenje študentskega dela? Oba predlagana ukrepa nimata podpore niti pri sindikatih niti pri delodajalcih, saj naj bi povzročila še večjo obremenitev že tako opešanega gospodarstva, s tem pa večjo nezaposlenost.

Prav tako naj bi ostajali zavezani osnovnemu fiskalnemu cilju, da v letu 2015 doseže primanjkljaj pod tremi odstotki BDP, saj je dolgoročna vzdržnost javnih financ ena izmed prioritet, ki jo vlada poskuša uresničevati na vsakem koraku. Pomemben dosežek se jim zdi tudi predlog zakona o fiskalnem pravilu, ki naj bi bil sprejet v naslednjem letu ter podpisan dogovor z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja. Primanjkljaj bo težko pod tremi odstotki, saj v proračunu ne bo nekaj predvidenih prihodkov kot je npr. davek na sladke pijače, dodatnega prihranka s strani javnega sektorja skorajda ne bo … Dolgoročna vzdržnost javnih financ ob vladnem razumevanju fiskalnega pravila je le mrtva črka na papirju. Ob zaustavljanju privatizacije v proračunu ne bo tudi prihodkov od prodaje državnih podjetij. Tako se le nadaljuje zgodba s povečevanjem javnega dolga.

Seveda niso pozabili omeniti, da naj bi bila Slovenija, kot majhno in izvozno gospodarstvo, ujetnica razmer na mednarodnih trgih. Vlada zato želi privabiti čim več tujih investitorjev in je usmerjena ravno v podporo in odpiranje poti gospodarstvu pri prodiranju na nove trge. Lahkotno si je pripisala zasluge tudi za gospodarsko rast v zadnjem obdobju, ne glede na to, da je bila dosežena predvsem zaradi povečanega izvoza v države, ki jim res gre bolje kot nam. Le kateri ukrep vlade naj bi spodbudil gospodarsko rast?

To je samo nekaj iztočnic iz njihovih nastopov in izjave za javnost. Spet veliko lepo zvenečih besed, misli, želja, načrtov – povsem očitno se tudi po treh mesecih nadaljuje trend, ki Mira Cerarja zaznamuje že od vsega začetka. Glede na vse v javnosti dostopne pripetljaje, se ne morem znebiti občutka, da Miro Cerar ne obvladuje položaja niti v svoji stranki SMC, kaj šele v vladi in s tem v državi. V prid tej trditvi lahko naštejem kar nekaj primerov: kalvarija iskanja, imenovanja in zamenjave ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo; izstop Bojana Dobovška iz stranke SMC, saj se po jegovih besedah SMC ne drži več načel, zaradi katerih je zmagala na volitvah; pogajanja s sindikati javnega sektorja, kjer je vladna stran praktično odstopila od svojih zahtev in pobudo popolnoma prepustila sindikatom – temu primeren je znesek dodatno privarčevanega denarja, borih 20 od načrtovanih 127 milijonov evrov.

Zaradi popuščanja sindikatom javnega sektorja je Gospodarska zbornica Slovenije celo prekinila pogajanja za Socialni sporazum. Zanimivo, vlada na drugi strani, pri gospodarstvu, vztraja na več kot 100 milijonov evrov dodatnih obremenitvah. S tem ogroža delovna mesta v gospodarstvu, odganja potencialne investitirje od Slovenije ter spodbuja podjetja, da preselijo poslovanje v tujino. Očitno vlada populistično popušča na eni strani sindikatov in zaostruje odnose na drugi strani gospodarstva – vidi se kje (želi) dobi(ti) glasove in kje želi dobiti denar. Na koncu je premierjeva popolnoma neprimerna izjava, da gospodarstvo očitno ne ve, v kakšnem položaju smo ter da naj tudi gospodarstvo nekaj prispeva h konsolidaciji javnih financ, sodu izbila dno. Opozicijske stranke, gospodarstvo ter večina posameznih gospodarstvenikov in ekonomistov že nekaj let namreč opozarja na nevzdržno stanje javnih financ in neprimernega, včasih celo sovražnega poslovnega okolja. Ali današnji premier vsega tega ni vedel?

Poleg tega se je vlada ukvarjala s kadrovskimi rešitvami kot so zamenjava na vrhu generalštaba Slovenske vojske, generalnega direktorja policije, direktorja Slovenske obveščevalno-varnostne agencije, morebitne zamenjave direktorja Obveščevalno-varnostne službe pri Morsu, ki le razkrivajo, da so vlado v resnici že prevzeli interesi iz ozadja.

Ob delovanju pravne države lahko samo omenimo primer Janeza Janše; obtožen pred enimi volitvami, pred drugimi obsojen, pred tretjimi zaprt. Menim, da je obsodba na trhlih nogah ter politično motivirana. Pričakujem, da bo to nazadnje ugotovilo tudi Ustavno sodišče, ki je že začasno zadržalo izvršitev sodbe. Hkrati se je vlada oz. vladna večina v Državnem zboru RS ves čas ukvarjala z njegovim mandatom ter mandat, navkljub nasprotovanju večine uglednih pravnikov, odvzela. Ustavno sodišče je mandat Janezu Janši že vrnilo. Toliko o napredku pri delovanju in spoštovanju pravne države.

Ob spremljanju »100-dnevnega nevladanja« Mira Cerarja mirno lahko ugotovimo, da obljubljene pravne države, nove politike, etike, novega načina dela, boja proti korupciji … ni od nikoder. Prav tako ni ključnih reform za zagon gospodarstva, uravnoteženja javnih financ, reforme zdravstvenega sistema, privatizacije … Slovenci imamo lep pregovor, ki ga mirno lahko uporabimo ob zadnjem vladnem nastopu: »Lastna hvala se pod mizo vala«.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


18 KOMENTARJI

  1. Največji dosežek Cerarjeve vlade je vsekakor to, da so uspeli najti ministra za gospodarstvo. Dobili so človeka, ki je bil direktor zdravilišča, zato mu je ime Zdravko z ustreznim priimkom Počivalšek.

    Sedaj imajo človeka, ki ob vsakem dvigu kakšne izmed davščin reče:

    “Sem proti dvigu davkov in obremenjevanju gospodarstva, pri tem ne bom odstopal”

    Dobro je imeti spočitega in zdravega ministra v svojih vrstah. Verjamem, da ne bo odstopal in odstopil.

  2. Včeraj smo imeli priliko poslušati dve maši.
    Ena je bila v ljubljanski stolnici, druga pa v Cankarjevem domu.

    • “Včeraj smo imeli priliko poslušati dve maši.”
      Hvala Bogu, da sta pred dvema praznikoma dve “maši”, da smo končno normalna država, da vidimo pred prazniki skupaj praznovati cerkveno in državno oblast.
      Lepo dvojno praznovanje vsem bralcem Časnika.
      JK

  3. Ampak vseeno še nečesa ne razumem:

    “Kot ključni dosežek Cerar izpostavlja stabilizacijo političnega prostora”

    Tudi Bratuškova se je hvalila, da je stabilizirala politični prostor.

    Bratuškovo je nasledil Cerar.

    Cerar je torej dobil kot dediščino stabiliziran politični prostor

    Med Bratuškovo in Cerarjem ni bilo nikogar, ki bi vladal in morebiti porušil to idilo stabilnosti političnega prostora

    Torej:

    Kako je mogoče stabilizirati nekaj kar je že stabilno?

    Kako je možno, da se s tem nekdo celo hvali?

    A se torej Cerar hvali z nečim kar sploh ni naredil, ker je bilo to že narejeno?

    Sklep:

    Cerar se hvali in za svoje ključno delo navaja to, da ni nič naredil.

    • In celo tisti, ki sedi na tronu pravi, da je tron stabilen, da ne bo stopil z njega.
      Pustimo Cerarja.
      Meni ni jasno zdaj, a je to vse. Zamrznili so menda proračun, za primanjkljaj bodo najeli kredit and, that’s it. Leto 2015 smo očitno že prebrodili. Naslednji teden lahko praznujemo novo leto 2016.
      To je bilo pa lahko. Kako da se Bratuškova ni tega spomnila…

      • Zdravko: ” Meni ni jasno zdaj, a je to vse. Zamrznili so menda proračun, …”
        =================

        Seveda, da se bodo lahko čez nekaj časa hvalili, da so zelo uspešno naredili rebalans proračuna.
        Iz uspeha v uspeh! Luč a koncu tunela je že tu.

  4. Boštjan Sterle:
    “Najbolj stabilen političen prostor je diktatura. Nobena stranka v Sloveniji (do sedaj) ni v slovenski politični prostor prinesla tako absolutističnega skoraj fašističnega obnašanja kot SMC. Podkrepim: parlament je prostor dogovarjanja in prepričevanja, ne pa prostor ignorance in napuha, je prostor kjer veljajo pravila za vse, ne pa da si pravila po svoje prikrojijo “zmagovalci”… dovolj je da pogledaš samo eno sejo DZ. V tem kontekstu se strinjam s Cerarjem. če bo šlo tako naprej bomo kmalu imeli zelo stabilen politični prostor.”
    ====

    Cerar pravi, da ga že imamo (stabilen politični prostor).

    • Libertarec:
      “Spominjam se izjav o nedemokratičnosti koalicije iz 2012, ker nujnih zakonov ni vedno sprejemala po rednih postopkih.”

Comments are closed.