Glavni nasprotnik francoske revolucije, ki se je začela 14. julija 1789, je bilo plemstvo z dvorom na čelu, ki ga je poosebljal kralj Ludvik XVI francoski. Rodil se je 23. avgusta 1754 v Versaillesu. Bil je iz družine Burbonov. Z enajstimi leti je postal dofen. Zaradi stalnih in pretečih nevarnosti revolucionarnega vrenja, se je kralj 21. junija 1791 z družino odločil pobegniti v Avstrijo. Na poti v deželo njegove soproge Marije Antoinette Avstrijske, so ga 10. avgusta 1792 aretirali gardisti. V kraju Varenns ga je prepoznal poštni uradnik in kralja so s spremstvom poslali nazaj v Pariz v hišni pripor. Usmrtili so ga januarja leto pozneje.
Žirondisti so bili zelo sovražni do starega družbenega reda, zato so večino plemičev in duhovnikov giljotinirali. Kmalu so sprejeli novo ustavo in septembra 1792 odpravili kraljestvo. Naslednje leto je bilo prvo leto nove francoske boržuazne republike, ki je uvedla koledar francoske revolucije in namesto sedemdnevnega tedna uvedla desetdnevni teden. Zaradi nenaravnosti in notranjega nasprotja se ti dve novosti nista obnesli.
