Zmagoslavje Alijevega sina

Končnih rezultatov volitev v Bosni in Hercegovini dva dni po zaprtju volišč še ni, pa tudi sicer bi lahko rekli, da je v tej nesrečni državi po volitvah vse približno tako kot pred njimi.

Edini pravi zmagovalec je Željko Komšić

Morda, morda se je za spoznanje okrepil tisti blok, ki je vsaj do neke mere naklonjen enotni Bosni in Hercegovini. Ampak že pogled na kandidatno listo nas prepriča, da je njegov uspeh nekaj najbolj relativnega na svetu. Zato se je poučno spomniti, kakšnih slavospevov je bil njega dni, celo še v devetdesetih, deležen zdaj že bivši bošnjaški član tričlanskega predsedstva Haris Silajdžić iz Stranke za Bosno in Hercegovino. Zdaj, ko je tesno izgubil napeti troboj za ohranitev stolčka, kot veliki up zmernežev prikazujejo novopečenega člana predsedstva Bakirja Izetbegovića, sina prvega šefa neodvisne BiH, znanega Alije. Sedaj očitno njegova Stranka demokratične akcije velja za zmerno, Stranka za BiH pa za združbo trdih nacionalistov.

Podoben razvoj od junaka do bedaka je doživel premier Republike Srbske Milorad Dodik. A čeprav se bo v svojem delu države verjetno lahko še naprej obnašal kot paša in strašil z odcepitvijo srbske entitete, je pravzaprav malo manjkalo, da ni v tekmi za člana predsedstva njegovega strankarskega kolega Nebojše Radmanovića presenetil kandidat združene opozicije, nekdanji zunanji minister Mladen Ivanić.

Tako je edino zares prepričljivo zmago vknjižil Hrvat Željko Komšić. Potem ko so socialdemokrata, ki je svoje sonarodnjake jezil zaradi svojega deklariranega agnosticizma in zatrjevanja, da je njegov materni jezik bosanski, ne hrvaški, pred štirimi leti obtoževali, da so ga v predsedstvo pravzaprav izvolili Bošnjaki, je zdaj po vsem videzu zlezel pod kožo tudi hrvaškim prebivalcem Federacije BiH. Z enainšestdesetimi odstotki osvojenih glasov je prepričljivo odpihnil oba kandidata med seboj sprtih hadezejevskih frakcij v BiH, četudi bosta oba HDZ-ja verjetno obdržala premoč med hrvaškimi strankami.