Napis k spomeniku

Spomenik vsem žrtvam vojn, ki so prizadele slovenski narod, in z vojnami povezanih dogodkov (Foto: http://nova24tv.si)
Spomenik vsem žrtvam vojn, ki so prizadele slovenski narod, in z vojnami povezanih dogodkov (Foto: http://nova24tv.si)

“Predlagam, da napišemo predlog za posvetilni oz. info napis k spomeniku vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanih dogodkov,” je izziv, ki ga je prineslo novoletno spraševanje varuhov spomina, kaj bi znotraj pobude Vseposvojitev letos skupaj naredili.

Pa res, odlična ideja! Lotimo se, morda kar s tole malce prirejeno hasidsko zgodbo.

Učitelj je svojim učencem zastavil vprašanje, kako se prepozna trenutek, ko se konča noč in začne jutro.

Je to trenutek, ko se toliko zdani, da smo na daljavo zmožni razločiti psa od ovce?” je vprašal eden od učencev.

Nikakor ne,” je odgovoril učitelj.

Je to trenutek, v katerem razločimo rdečo barvo od črne?” je vprašal drugi.

Tudi ne,” je odgovoril učitelj.

Kdaj torej prihaja jutro?” so vprašali učenci.

Jutro pride takrat, ko pogledamo v obraz kateremukoli človeku in v njem prepoznamo brata ali sestro,” je rekel učitelj. “Dokler tega ne zmoremo, je še noč.”

Bi radi resignirano rekli, da po strašni noči, ki traja pri nas že precej več kot 70 let, takšno jutro več ne pride? Pa vendar smo v tej noči doživeli tudi skoraj čudežne zvezdne trenutke, samostojno državo Slovenijo in začetek demokracije. In leta 2018 lahko kljub vsemu naraščajočemu ideološkemu in moralnemu kaosu z veseljem citiramo misli delavca UDBE dr. Zdenka Roterja:

“Do zdaj znana družbena in politična praksa, ki se je sklicevala na socializem ali komunizem, je nedvomno upravičeno prepoznana kot zavržna. /…/ Socializem, komunizem in marksizem so v tem trenutku mrtve človeške tvorbe. /…/ Generacija, ki ji pripada on, je doživela med drugo svetovno vojno in desetletja po njej najhujšo človeško morijo in cinizem v zadnjih sto letih – v mednarodnih in tudi medčloveških odnosih. /…/ Ne moremo sprejeti mnenja, da tako imenovana narodna sprava ni potrebna in da bo nekoč preteklost pač pozabljena” (Pravi obraz, str. 153).

Eppur si muove!

Sčasoma morda le pridemo do skupnega uvida, da je bil komunizem zločinska zarota proti človeštvu, da je bila naša državljanska vojna nepotrebna tragedija, da so bili tako partizani kot domobranci žrtve peščice boljševiških fanatikov in da nas preživeli totalitarni vedenjski vzorci hitro ženejo po poti razkroja. Ko ne bo več trdovratnega upiranja resnici, ne bo strupene hudobije in takrat se bo pri nas zdanilo. Ko … Če … In če ne?

Kaj pa druga, odličnejša pot? Komur je zaupan dar vere, je zavezan k spoštljivi delitvi tega daru vsem in vsakomur. Ne deluje po principu “kakor ti meni, tako jaz tebi”, ampak “kakor Bog meni, tako jaz tebi”. V drugem vidi nekoga, ki je edinstveno bitje z neponovljivo življenjsko zgodbo in ga je potrebno spoštovati v vsej njegovi drugačnosti. K živi veri spada pogum za odprtost in vztrajno iskanje novih možnosti pri iskanju rešitev, ki se jih z zgolj človeške perspektive ne vidi. Bi lahko z vso močjo svoje vere objeli ta naš križ, ga vzeli nase in z mislijo na vse žrtve začeli pripravljati prostor našega jutranjega srečevanja? Če zaupamo, da je pri Bogu vse mogoče, potem upamo tudi v slovensko sožitje, upamo in delamo, delamo in upamo.

Povabljeni torej k premišljevanju, kaj bi naj pisalo na tem spomeniku, da bi pietetno počastili spomin na vse umrle. Zapise lahko pošljete na naslov [email protected], objavljeni bodo na spletni strani. Prvi zvončki so že tu.

Iz nagovora predsednika republike Slovenije Boruta Pahorja ob odkritju spomenika vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam:

“Ta spomenik vabi vse nas, vse Slovenke in Slovence, k pomiritvi in spravi.

Postavljen je v spomin na vse padle žrtve vojn, ki so prizadele slovenski narod, in z vojnami povezanih dogodkov. Na:

  • žrtve prve svetovne vojne, 
  • borce za severno mejo in koroške borce, 
  • borke in borce uporniškega TIGR-a, 
  • padle borke in borce narodnoosvobodilnega boja, 
  • žrtve revolucionarnega in protirevolucionarnega nasilja, 
  • žrtve zunajsodnih usmrtitev in krivičnih obsodb ter
  • žrtve vojne za obrambo samostojnosti Republike Slovenije v letu 1991.

Prizadeval si bom, da bi bilo to nekje ob spomeniku tudi zapisano.”