“Turisti, Sveta dežela vabi”

Pred nekaj dnevi smo na multimedijskem portalu RTV Slovenija lahko prebrali prispevek z naslovom: »Turisti, Sveta dežela vabi!«. Vsebina objavljenega članka povzema stališča nekdanjega britanskega premiera, trenutno odposlanca kvarteta Evropske unije, Združenih narodov, Rusije in ZDA za Bližnji vzhod, Tony Blaira, izjavljene v govoru na konferenci World Savers Congress. Osnovna teza Blaira se je glasila, da mora kakršne koli politične dogovore med Izraelsko državo in Palestino spremljati tudi ekonomska rast, v danem primeru turizem, saj le-ta predstavlja »velikansko gospodarsko priložnost za Palestince in velikansko podporo mirovnemu procesu«. Če povedano podpremo s podatki, ki kažejo na porast obiskovalec v zadnjih letih, tako v Izraelu kot na Zahodnem bregu (Gaza je za to vrstno dejavnost še prenevarna), se izriše logika, po kateri je biti turist, enako biti dobrodelnež, saj s tem na svoj način prispeva(mo), da se v obljubljeni deželi vzpostavlja mir.

Realno stanje

Jonathan Kuttab, palestinski odvetnik za človekove pravice, o tem razmišlja nekoliko drugače: »Vsakdo ve, kaj je potrebno storiti za vzpostavitev trajnega miru. To je dvostopenjska rešitev. Umik na območje pred zasedbo leta 1967 in umik naselbin. Vsi poznajo rešitev; pravo vprašanje pa je, ali obstaja politična volja.«  Prva stopnja rešitve se navezuje na t.i. šestdnevno vojno (1967) v kateri je Izrael zasedel palestinska ozemlja (Zahodni breg, Vzhodni Jeruzalem, Gaza), druga stopnja, tj. »umik naselbin«, pa na gradnjo nezakonitih naselij, kakor jih je označilo mednarodno kazensko sodišče leta 2004, na osvojeni (in kasneje prisvojeni) palestinski zemlji, ki se je nadaljevalo neprekinjeno, tudi v času mirovnih pogajanj. Podobno zapiše v svojem delu Mir, ne apartheid, Jimmy Carter, nekdanji predsednik Združenih držav: »Izraelci niso nikoli spoštovali nobenega drugega dela mirovnega sporazuma iz Kamp Davida, razen tistega, ki se je nanašal na Egipt.« Med stališči, ki jih Izrael zastopa javno in med tistimi, ki jih (vojska) izvaja v praksi, obstaja torej precejšno odstopanje.

Predstavlja turizem rešitev?

Drži sicer, da mesto miru v svojo bližino privablja iz leta v leto več in več turistov in velja nenapisano pravilo, da prisotnost tujih državljanov na splošno pomeni tudi večjo varnost. Vendar iz istega razloga prostovoljci iz celega sveta, med njimi ne manjka Izraelcev, Palestincem na Zahodnem bregu, pomagajo (oz. jim to sploh omogočajo) pri obiranju oljk, saj s tem bistveno zmanjšajo možnost za morebitne incidente in izživljanje izraelskih oboroženih sil. Turizem, če se vrnemo k v uvodu predstavljeni misli, pomeni pomemben finančni priliv izraelskega državnega proračuna, ki vse dokler politika ne kaže volje do reševanja sporov, le-tega, čeprav posredno, podpira in torej ne omogoča napredovanja mirovnih pogajanj, kakor je mnenja trenutni odposlanec za Bližnji vzhod. Zaključimo lahko z nekoliko starejšo (in bolj trezno) izjavo omenjenega: »Samo pogajanja skupaj s spremembami na terenu lahko vodijo do trajnega in pravičnega miru.«

Viri:

http://www.rtvslo.si/tureavanture/novice/blair-turisti-sveta-dezela-vabi/239767

http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?language=SL&type=IM-PRESS&reference=20100319STO70948

http://www.share-international.net/slo/publikacije/arhiv/svet/palestina_mir_neapartheid.htm

http://www.mladina.si/tednik/201002/nenasilni_upor_palestincev

http://www.europarl.europa.eu/news/public/story_page/030-71018-081-03-13-903-20100319STO70948-2010-22-03-2010/default_sl.htm

 Foto: Wikipedia