Tektonski premiki na Otoku

V četrtek, 6. maja 2010, bodo v Veliki Britaniji potekale parlamentarne volitve, ki lahko prinesejo zgodovinski preobrat, saj se prvič od 70-ih let prejšnjega stoletja lahko zgodi, da ne Laburisti ne Konservativci, ki so se v zadnjih dobrih 30 letih izmenjavali na oblasti, ne bodo prejeli potrebne večine v britanskem parlamentu.

Velika Britanija ima sicer večstrankarski sistem, kar pa za laično javnost niti ni tako samoumevno, saj se govori predvsem o dveh največjih strankah (Laburistih in Konservativcih). To je posledica specifičnega volilnega telesa v Veliki Britaniji. Zato se na zunaj kažejo vzporednice med britanskim in ameriškim volilnim sistemom. Če bi prišlo do situacije, da nobena izmed strank ne bi prejela potrebne večine, potem bo bodisi potrebno skleniti koalicijo ali pa se bo vzpostavila manjšinska vlada.

V zadnjem obdobju sta tako konservativna kot laburistična stranka vztrajno izgubljali podporo. Če sta še pred 40. leti ti dve stranki skupaj prejeli 90 odstotkov vseh glasov, sta pred petimi leti obe stranki skupaj prejeli le še 68 odstotkov glasov, vendar so kljub vsemu zasedli 85 odstotkov sedežev v House of Commons, spodnjem domu parlamenta. Po drugi strani so pridobivali na podpori Liberalni demokrati in manjše regionalne stranke na Škotskem, v Walesu in Severni Irski. Povprečje zadnjih javnomnenjskih raziskav napoveduje,da  bi lahko Konservativcem zmanjkalo okoli 40 sedežev do potrebne večine 326 sedežev, Laburistom pa skoraj 80.

Velika Britanija ima dvodomni parlament. V spodnjem domu ali House of Commons sedi 646 poslancev, ki so izvoljeni za pet let, v zgornjem domu ali House of Lords pa je približno 700 dosmrtnih plemičev, dednih plemičev in duhovščina.

Vodja liberalcev, 44-letni Nicholas Clegg se med drugim zavzema za reformo volilnega sistema v Veliki Britaniji, ki bi britanski sistem bolj oddaljila od ameriškega ter ga približala bolj kontinentalno evropskemu, ki v večji meri sloni na sklepanju koalicij.

V Britaniji je namreč možno opaziti vse večje nezadovoljstvo z volilnim sistemom, ki favorizira največji stranki. Tako so denimo leta 2005 Liberalni demokrati prejeli 23 odstotkov glasov, vendar se je to prevedlo v zgolj 10 odstotkov sedežev v spodnjem domu parlamenta. Podobno so leta 2001 kljub 19 odstotkom glasov zasedli vsega 8 odstotkov sedežev.

Britanski časopis Guardian je tako med drugim zapisal, da bi proporcionalno predstavništvo dalo državi tisto, kar ji je manjkalo toliko časa: parlament, ki bo pravo ogledalo tega pluralističnega naroda, ne pa vse bolj nereprezentativno dvostrankarsko neskladnost.

Analitiki napovedujejo različne možne scenarije. Washington Post navaja, da je najverjetnejši scenarij, da bo vodja Konservativcev David Cameron poskusil z manjšinsko vlado, ki se bo pogosto soočala z nasprotovanji Laburistov in Liberalnih demokratov.

V vsakem primeru prihodnji britanski vladi ne bo lahko. Ne samo zaradi manjše podpore v parlamentu, temveč tudi zaradi ukrepov, ki jih bo morala prihodnja vlada izpeljati. Britanija ima denimo skoraj tako velik proračunski primanjkljaj kot Grčija, zato so zmanjšanje javnih izdatkov in s tem povezani nepriljubljeni ukrepi neizbežni.

Viri:

http://www.washingtonpost.com/wp-dyn/content/article/2010/05/01/AR2010050103192.html

http://www.rtvslo.si/strani/velika-britanija/771

http://www.guardian.co.uk/politics/interactive/2010/apr/06/general-election-2010-polling

http://www.guardian.co.uk/politics/2010/may/02/tactical-vote-election-2010

Foto: http://www.flickr.com/photos/14164718@N03/3676154178/