Avtorja: Janez Tomažič, Monika Weiss. Vir: Finance. Plače v javnem sektorju bodo julija nižje za desetino, dviga DDV ne bo, prav tako ne davčnih blagajn, zaprli bodo šest veleposlaništev.
Ali je najnovejših 14 predlogov za povečanje davčnih prihodkov vgrajenih v predlog rebalansa? Denimo davek na plovila bo prinesel zelo skromen izkupiček.
Ne. Mi smo včeraj ta izhodišča na vladi sprejeli. Svojim strokovnim sodelavkam pa sem naročil, naj proučijo, kaj bi lahko v zakon o uravnoteženju javnih financ vključili takoj in kaj lahko pripravimo do konca leta. Pričakujemo uskladitev s socialnimi partnerji o celotnem naboru ukrepov oziroma rebalansu, ukrepe smo pripravljeni tudi vgraditi v proračun.
Včeraj je iz Banke Slovenije prišla ideja o dvigu DDV za odstotno točko. Ali je proračun »zaprt« tudi brez ukrepa?
Seveda, vlada o dvigu DDV ni niti razpravljala. Tu se strinjam z nekdanjim premierom Borutom Pahorjem, da je treba najprej izpeljati druge ukrepe. Dvig DDV je zadnja rezerva, lahko bi rekel skrajna sila, če z drugimi, resnejšimi ukrepi ne bi mogli uravnotežiti proračuna in javnih financ. Če se ne motim, je bilo tako tudi v prvem osnutku dogovora, ki smo ga parafirali z gospodom Jankovićem, zdaj največjim zagovornikom dviga DDV. Tudi takrat je bil sprejet dogovor, da gre za ukrep v skrajni sili.
Kako bodo videti javne plače?
V zakonu smo upoštevali zadnji predlog, ki smo ga posredovali sindikatom. Plače bodo od julija v povprečju nižje za približno 10 odstotkov, in sicer gre linearno znižanje za pet odstotkov in nelinearno znižanje, s katerim bodo prejemniki višjih plač bolj prikrajšani. Hkrati bi odpravili tudi tretjo tranšo plačnih nesorazmerij.
Kaj je največja mina za prvi Šušteršičev rebalans?
Te ukrepe bomo kar najbolj poskušali uskladiti s socialnimi partnerji. Pomembno je, da javnost razume nujnost ukrepov. Podoba Slovenije, ki se trenutno kaže, da vlada in sindikati odločajo o usodi države, ne drži. Slovenijo predstavljamo vsi, ki tukaj živimo. Vlada poskuša zastopati interese vseh, to pa sta uravnoteženje javnih financ in boljši izhodiščni položaj za prihodnja leta. Javnost mora to razumeti in menim, da je kar nekaj razumevanja o nujnosti ukrepov.
Nekateri ukrepi, ki ste jih predstavili danes, denimo posebna obdavčitev velikih dobičkov iz prodaje zemljišč po spremembi namembnosti, se lahko v grobem razumejo, kot da stopate na prste Zoranu Jankoviću, staremu novemu županu Ljubljane. Ste jih napisali v tem duhu?
Očitno je gospod Janković uspešen človek in prav je, da uspešni plačujejo davke. Sicer pa smo o tem davku govorili že pred volitvami, ker je obstajal sum, da je nekdo – o imenih ne bom – s spremembami namembnosti na hitro zelo zaslužil, brez kakršnegakoli truda.
Slovenija ta teden v nasprotju s pričakovanji ni izdala obveznice, čeprav ste se pogovarjali z vlagatelji v tujini. Ali obveznice niste izdali, ker ni zanimanja ali ker vlagatelji za 1,5 milijarde evrov zahtevajo previsoke donose?
Ne. Razmere na mednarodnih trgih so se, gledano na splošno, kar zadeva obrestne mere oziroma zahtevane donose, izboljšale. Razmere skrbno spremljamo, možno je – ni pa nujno -, da bomo počakali kakšen pozitivni dogodek, denimo dokapitalizacijo NLB. Vse to vpliva na obrestno mero, in ker potrebe za zadolžitev ta hip ni, lahko počakamo na boljši trenutek.
Glavni letošnji dolg smo odplačali februarja, ko smo plačali milijardo za zapadlo obveznico. Za kaj bi šla sveža milijarda evrov in pol?
Tudi ta rebalans načrtuje dobro milijardo primanjkljaja, ki ga je treba financirati. V veljavnem proračunu je bilo predvideno tudi, da bo država dvignila depozite iz bank. Žal, to ni mogoče, ker bi s tem preveč ogrozili stabilnost bančnega sistema, zato mora denar ostati vezan. Če bomo dobili ugodnejše pogoje od zdajšnjega dolga, lahko znižamo strošek obresti. Letos bo za obresti šlo okoli 600 milijonov evrov.
