Knjiga prinaša zgodovinski oris stavke strojevodij iz leta 1988 in pričevanja tedanjega vodje stavkovnega odbora Slavka Kmetiča, kasnejšega predsednika prvega demokratičnega sindikata, to je Sindikata strojnega osebja Slovenije in Istre, danes Sindikata strojevodij Slovenije. Knjiga orisuje okoliščine, zaradi katerih je prišlo do stavke strojevodij. Nekateri režimski mediji jo še danes opisujejo kot spolitizirano stavko, ki naj bi bila kriva za porazno stanje na slovenskih železnicah. V resnici pa je šlo za dejanje, ki je po stavki v Litostroju leta 1987 do temeljev pretreslo tedanji komunistični režim v Sloveniji in Jugoslaviji.
Slavko Kmetič: »Na zboru delavcev sem takrat zavpil, naj pogledamo Poljsko. Poljaki so se zbudili, kdaj se bomo mi? Bolje je živeti en dan kot lev kot sto let kot ovca. Naslednji dan je bil sestanek partije, prijavili so me ljudski milici in tretji dan je prišla pome …«
Leta 1988 se je zgodila stavka strojevodij, ki je potekala v precej nenavadnih okoliščinah. Skupina okoli izvršilnega odbora osnovne celice sindikata tedanje TOZD Vleke vlakov Ljubljana je namreč napovedala stavko po še nesprejetem zakonu o stavki, do stavke pa je prišlo predvsem zaradi zamegljenosti, ki jo je prinašal na videz demokratičen sistem samoupravljanja, arogance vodstva ŽG Ljubljana ter nesposobnosti slovenske in jugoslovanske oblasti, da bi obrzdala strahovito inflacijo, ki je močno načenjala osebne dohodke. Prav tako so strojevodje opozarjali tudi na šikaniranje s strani šefov na periodičnih izpitih, zdravniških pregledih… Stavka, ki se je začela v ponedeljek, 27. decembra 1988 ob 6.30, je polagoma ustavila tako rekoč vse vlake v Sloveniji, s tem pa je gospodarstvo ostalo brez možnosti transporta surovin. Zato je moral v dogajanje poseči celo tedanji predsednik izvršnega sveta SRS Dušan Šinigoj in vsaj delno popustiti zahtevam strojevodij, ki so zahtevali med drugim tudi odstop predsednika zveznega izvršnega sveta Branka Mikulića.
Območni odbor Združenja VSO Medvode-Vodice vabi na pogovorni večer ob predstavitvi knjige »Stavka, ki je iztirila rdeči režim«. Pogovor bo v torek, 30. januarja, ob 18h v sejni dvorani občine Medvode (Cesta komandanta Staneta 22).
Več o tem lahko preberemo v knjigi »Stavka, ki je iztirila rdeči režim«, ki sta jo pripravila Gašper Blažič ter tedanji vodja stavkovnega odbora Slavko Kmetič , s katerim je v knjigi objavljen tudi daljši intervju, v katerem ni samo govora o stavki ter o ustanovitvi prvega demokratičnega sindikata, pač pa tudi o tem, kako je ta sindikat prvi potegnil zavoro ob napovedanem mitingu resnice.
Stavka strojevodij iz leta 1988 še danes predstavlja nočno moro za naslednike rdečega režima, saj je po litostrojski stavki, ki se je zgodila leto dni prej, dodatno razgalila zlaganost socialističnega samoupravljanja ter aroganco komunistične oblasti, hkrati pa pokazala tudi na nesposobnost iste oblastne elite pri gospodarjenju ter pri zagotavljanju ustreznega socialnega varstva za delavce, čeprav se je razglašala za »avantgardo delavskega razreda«. Na žalost pa je ta dogodek v mnogih zgodovinskih knjigah in kronikah spregledan. V smislu sindikalizma pa je pomenil velik preboj: mesec dni po stavki, na zadnji dan januarja 1989 (ko so se že ustanavljale stranke, ki so kasneje predstavljale jedro Demosa), je nastal novi vseslovenski sindikat strojevodij, takrat se je imenoval Sindikat strojnega osebja Slovenije in Istre. To je pomenil velik korak naprej, saj poklicne skupine niso bile več »razparcelirane« po posameznih sindikalnih celicah znotraj tozdov, prav tako se je pokazalo, da naloga sindikata ni zgolj zagotavljati ozimnico, organizirati piknik ter ponuditi letovanje v sindikalnih nepremičninah v turističnih krajih, pač pa še precej več. Tudi o tem govori ta knjiga.
