Torkovo imenovanje Branka Masleše za predsednika vrhovnega sodišča, ki so ga spremljali številni javno izraženi dvomi, ruši zaupanje v najvišje sodišče v državi, ki pomeni sodno vejo oblasti.
/ … /
Ministrstvo za pravosodje je oktobra lani na svoji spletni strani objavilo informacijo o izbiri kandidatov za novega predsednika Vrhovnega sodišča RS, kjer je med drugim poudarilo tudi družbeno vlogo in pomen, ki ga ima predsednik vrhovnega sodišča za verodostojnost celotne sodne veje oblasti: “Imenovanje predsednika vrhovnega sodišča je priložnost za krepitev avtoritete sodišč, za utrjevanje sodniške etike, za varovanje sodniške neodvisnosti in dosledno uveljavljanje odgovornosti sodnikov.
V javnem interesu je, da vrhovnemu sodišču predseduje ugleden in radikalno neodvisen vrhovni sodnik z najvišjimi moralnimi kvalitetami in sposobnostmi opravljanja nalog vodstvenega mesta.” (Informacija glede kandidatov za novega predsednika Vrhovnega sodišča RS, ministrstvo za pravosodje, 14. oktobra 2009)
/ … /
Izredno majhno zaupanje v sodstvo
Ob imenovanju Masleše za novega predsednika najvišjega sodišča v državi je treba poudariti, da je bila v okviru projekta Politbarometer februarja letos objavljena raziskava o zaupanju Slovencev v družbene institucije, ki je pokazala izredno majhno zaupanje Slovencev v sodno vejo oblasti (Zaupanje informacijski pooblaščenki, Center za raziskovanje javnega mnenja, 10. februarja 2010).
Podatki iz grafa o zaupanju v institucije kažejo, da je stopnja zaupanja Slovencev najvišja, kar zadeva evro, in najnižja, kar zadeva politične stranke. Naša javnost izredno slabo zaupa tudi sodiščem, saj je kar 48,4 odstotka vprašanih dejalo, da sodiščem bodisi sploh ne zaupajo bodisi ne zaupajo. Na drugi strani je samo 13,7 odstotka vprašanih sodiščem zaupalo ali povsem zaupalo (glej graf Zaupanje v institucije).
/ … /
Je slovensko sodstvo dejansko neodvisno?
Ob javnih polemikah o imenovanju novega predsednika vrhovnega sodišča je znova aktualno tudi vprašanje, ali je slovensko sodstvo dejansko neodvisno.
Zaradi strahu pred avtoriteto sodne veje oblasti so v Sloveniji le redki posamezniki, ki javno kritično spregovorijo o sodstvu. Eden takih je ekonomist Bernard Brščič, ki je junija 2008 v intervjuju za Finance na vprašanje, ali je naše sodstvo dejansko neodvisno, odgovoril takole: “Sprašujem se, kako je lahko sodstvo leta 1990 kar naenkrat postalo neodvisno. V preteklosti je bilo celotno pravosodje del represivnega aparata totalitarne države. Nagodetov, Pučnikov, Petanov, Jančarjev in ne nazadnje proces proti četverici JBTZ najbrž ne pričajo o neodvisnosti sodstva.
Vse vlade po osamosvojitvi so si z izgovorom o ‘neodvisnosti’ sodstva zatiskale oči pred dejanskim stanjem, medtem pa je tovarišija ‘zakonito’ izpeljala privatizacijo. Naivni legalisti vas bodo skušali prepričati, da kjer ni pravnomočnih obsodilnih sodb, ni nezakonitih dejanj. Zame je to jasno znamenje nedelovanja pravne države.” (Tovarišijski kapitalizem je utemeljen na klientelizmu, kriminalu in korupciji, Finance 115/2008)
Imenovanje Masleše ruši zaupanje v sodstvo
Torkovo imenovanje Masleše za predsednika vrhovnega sodišča ne krepi izredno majhnega zaupanja slovenske javnosti v sodno vejo oblasti, saj novega predsednika vrhovnega sodišča spremlja dolga senca javno izraženih dvomov o njegovi preteklosti, ki so jih o Masleši izrekli ustavni, vrhovni in nekdanji višji sodnik.
Predsednik vrhovnega sodišča mora biti oseba brez sence dvoma, sicer ni mogoče več govoriti o avtoriteti, verodostojnosti in zaupanju v najvišje sodišče v državi, ki pomeni sodno vejo oblasti.
Imenovanje Masleše za predsednika vrhovnega sodišča zato ruši zaupanje v sodno vejo oblasti, ki je pomembna institucija za obstoj demokracije.
Vir: Finance
