Nevzdržno in podlo je, če nekdo igra »vlogo« politika, ki se poteguje za glasove volivcev, ki jih želi s svojo »igro« preslepiti, da je on tisti, ki se bori za njihove pravice, poštenje … V mislih imam šolanega igralca, kamniškega župana Šarca, ki po nekakšnem javnem mnenju iz anket zastopa stališča »neke« še ne imenovane stranke. Še več. Brez programa in »članstva« se dokazani poklicni igralec z za uho všečnimi floskulami brez argumentov pretvarja, kako bo deloval v »interesu ljudstva« in kako bo, ne vem kaj, ker tega niti ne pove, zagotovil uresničevanje tega »ne vem kaj«.
Nedavno tega sem pisal, da ni neopredeljenih volivcev, ampak da volivci niso dovolj objektivno in celovito informirani. Zakaj? Ker je danes »moderno«, da mediji, ki oblikujejo javno mnenje, neodgovorno in vedno bolj brezsramno širijo lažne novice – »Fake News«, kot temu popularno pravi predsednik ZDA Trump, določene novice zamolčijo ali (samo)cenzurirajo, zavajajo s svojevoljno in pristransko razlago smisla in pomena informacije … V Sloveniji je to še posebej zlohotno, ker nimamo dovolj pluralnih medijev in dolgoletne demokratične prakse vladanja. Možnosti za temeljitejše in vsestransko informiranje sicer obstajajo preko spleta in redkih medijev, ki pa še vedno niso dovolj odzivni, volivci pa, posebno na spletne informacije, niso navajeni.
Ob vsem tem, kar sem pravkar zapisal, pa v predvolilnem času opažam tudi vedno več pretvarjanja, sprenevedanja in hinavščine, kar je naravnost zaskrbljujoče. Sprenevedajo in pretvarjajo se, ali glumijo po starem, politiki, izvoljeni predstavniki ljudstva, ministri, vladni uslužbenci, sodniki, televizijski voditelji, novinarji … Problem pretvarjanja in hinavčenja je večplasten in zelo nevaren, ker ga je težko sankcionirati, obvladati in razkrinkati. Laž, zamolčevanje in cenzuriranje je možno dokazovati in celo sodno preganjati, pretvarjanja in hinavščino pa je težje, ali celo nemogoče dokazati, kaj šele sodno preganjati. Mimogrede, celo Katekizem katoliške Cerkve eksplicitno pretvarjanja in hinavščine ne omenja kot greh, zgolj posredno v smislu laganja, še več, celo dopušča diskretnost in zadržanost do razkrivanja resnice, če ni sorazmernega in velikega razloga (KKC, 2488-2499).
Kako naj potem navaden, neopredeljen volivec prepozna, da se talentirani in profesionalno šolani politik pretvarja, da igra, oziroma glumi, vlogo nekakšnega guruja, dobromislečega državljana, poštenjaka, resnicoljuba, ki bo spoštoval obljube …? Profesionalce, ki jim je igranje vloge pretvarjanja ter hinavčenja, gledališki »poklic«, gledalci in poslušalci v teatru sprejemajo kot nekaj samo umevnega in razumljivega. Nevzdržno in podlo pa je, če se nekdo »profesionalno« pretvarja in igra, torej glumi, »vlogo« politika, ki se poteguje za glasove volivcev in želi s svojo »igro« preslepiti državljane, da je on tisti, ki se bori za njihove pravice, poštenje … Da ne slepomišim. Imam med drugimi »političnimi igralci«, ki morda niso profesionalni igralci, v mislih naravnost tipičnega igralca, »ne stranke« novih obrazov, kamniškega župana Šarca, ki so ga nekateri mediji že ob predsedniških volitvah »proglasili« za klovna. Dalje. Mediji povsem prezrejo, da nekdo, po nekakšnem javnem mnenju iz anket, zastopa stališča »neke« še ne imenovane stranke. Še več. Brez programa in »članstva« se dokazani poklicni igralec z za uho všečnimi floskulami brez argumentov pretvarja, kako bo deloval v »interesu ljudstva« in kako bo, ne vem kaj, ker tega niti ne pove, zagotovil uresničevanje tega »ne vem kaj«. In kako naj takšnega »igralca« po volitvah držim za obljube, ki jih je zgolj zaigral, se torej pretvarjal, in mu po volitvah ne moremo niti ploskati, saj je nastop in predvolilni »teater« zaključil še preden so volivci šli na volišča, po volilnem molku in zaključku volitev, pa gotovo ne bo več »nastopil« pred svojo (?) volilno bazo.
Tudi ministri in poslanci se v svojih izvajanjih pretvarjajo in sprenevedajo, ko bi morali podati svojim volivcem celovito informacijo o stanju v zdravstvu, sodstvu, življenjskih pogojih migrantov, prodaji NLB … In ali niso sodišča nekakšen teater v službi oblasti, ko se sodniki pretvarjajo, da pravično sodijo in obsojajo posameznike brez nedvoumnih dokazov. Zlorabe, finančne, gospodarske in koruptivne narave se zamolčijo ali informacijsko ignorirajo. Oblastni organi dopovedujejo svojo uspešnost in kredibilnost, čeprav evidentni podatki njihove trditve demantirajo. Taisti se pred mediji in v Državnem zboru, kot kakšni igralci na sceni, pretvarjajo in hinavčijo, da je vse v redu, da imajo podporo, da delujejo »v pravo smer« in sploh govoričijo kot naučeni igralci gledališke predstave, ne da bi se zavedali, da država ni »teater« in državljani nismo gledalci. Prav nič smešno ni in ne zabavno, ko se tovrstni igralci pretvarjajo, da so resni akterji oblastnih struktur in hkrati vedo, da jih za pretvarjanje in hinavščino ne moremo niti kaznovati niti obsoditi. Največkrat to velja tudi takrat, ko gre za že dokazane laži in protiustavno delovanje ne. Prav takšni »politični igralci« v končni fazi uživajo v tem, da so zopet napetnajstili in preslepili volivce, da se jim lahko smejijo v brk, saj vladajo predvsem za svoje interese. Mafijska ozadja pa jih bodo po »opravljeni nalogi« zavrgla in poiskala nove »igralce«. Bedno. Ker smo to že večkrat doživeli, izkusili, a še vedno nasedamo.
Je mar država Slovenja postala oder za »politične igralce«, ki nas zabavajo s svojim pretvarjanjem in pričakujejo, da bomo državljani na volitvah podprli klovne brez navednic in prezrli resne politike, ki imajo jasne programe in vedo kaj je potrebno v naši državi spremeniti, da ne bomo izpadli v EU kot država, v kateri se oblast z državljani šali in samopašno sprejema slabe ali celo škodljive odločitve na račun davkoplačevalcev. Vem, tudi v EU je preobilni aparat poln »političnih igralcev« in klovnov, vendar jih občasno lahko demokratično zamenjamo, vsaj s pomočjo volivcev v tistih državah, ki imajo že dolgoletno demokratično tradicijo. Ni pa prav nič smešno, da se gremo v Sloveniji, moji državi, kjer se tradicionalna demokracija še ni »prijela«, teater, v katerem oblast s pretvarjanjem in hinavsko zaposluje vedno več ljudi v javni upravi in se gre simonijo srednjeveškega tipa, da imamo v zdravstvu težave, da vzgajamo mladi rod za nekakšno priznavanje enakosti spolov, kar je v nasprotju s pozitivnimi vrednotami, zanikanjem družine kot temeljne celice družbe in propagiramo multikulturnost sorosovega tipa, kjer nagrajujemo »umetnost« (?) trganja državne zastave in dojenje psov na prsih ženske, in še vedno poveličujemo zločinskost preteklega totalitarnega sistem, in še bi lahko našteval. To niso šale za igralce, to je stvarno in »otipljivo« zlo, ki pa ni sankcionirano. Edino kar nam volivcem in davkoplačevalcem ostane je, da pravočasno spregledamo in »kaznujemo« norčevanje, pretvarjanje in hinavčenje tovrstnih političnih nastopačev z odvzemom glasov, te pa v čim večjem številu namenimo resnim, verodostojnim, zaupanja vrednim strankam, ki so se z rezultati izpolnjevanja obljub že dokazali in nas na predvolilnih shodih niso »zabavali«, ampak nas jemali resno kot zrele državljane, za katere jim je mar, kako živijo in kaj bodo naredili, da bomo živeli bolje in v bolj pravični državi.
Pa še to. Vse kar sem zapisal ni nič izvirnega, vse je bilo že povedano in zapisano, morda ne ravno na način, kot je tu zapisano. Nisem pa prepričan, da se bo potencialnih volivcev »opozorilo« prijelo kar tako, če na tovrstne sleparje dobronamerni ne bomo večkrat javno opozorili in državljane pravočasno ozavestili za dobro države in državljanov.
