Semiške Iskre ni več

Kaj je skoraj petdeset let Belokrajncem pomenila tovarna kondenzatorjev v Semiču, še najbolj vedo samo oni. Ta mehkobna dežela belih brez in vinogradov je v vsej svoji zgodovini, zaradi nerazvite infrastrukture le stežka prodajala svoje tržne viške. Z izgradnjo tovarne v Semiču leta 1951 se je marsikaj spremenilo. Zadnje novice o gospodarskih dogodkih v Beli krajini so razblinile še zadnja upanja o permanentnem razvoju tudi v teh težkih časih globalne krize. Samostojne semiške tovarne Iskra Kondenzatorji ni več! Konec julija so jo pripojili h kranjski družbi Iskra MIS(Merilni instrumenti in stikala), ki je nastala leta 2005. Semiška Iskra je bila največje semiško podjetje in eno najpomembnejših v Beli krajini.

V najboljših letih je bilo v Iskri zaposlenih več kot 2000 ljudi, semiški kondenzatorji na svetovnem trgu veljajo za ene najboljših, saj jih kupujejo svetovno znana podjetja kot sta Bosch, Miele in drugi.

Semiška Iskra pa je znana še po neki drugi plati. Pred desetletji, ko so načrtovali izgradnjo oskrbe z vodo za celotno Belo krajino, je bila predvidena tudi kaptaža močnega kraškega izvira Krupa, samo streljaj daleč pod tovarno v Semiču. Povsem po naključju so načrtovalci analizirali izvir v Krupi. Rezultati so bili zastrašujoče porazni: Krupa je bila onesnažena s poliklorirnimi bifenili, z enim izmed najnevarnejših rakotvornih substanc. Voda še dandanes ni pitna!