Se želimo odpovedati vonju papirja?

To, čemur roža pravimo, dišalo bi prav tako z imenom drugim … ali pač? Tehnološki napredek, ki je prinesel idejo o digitalizaciji knjige, je ne le spremenil naš pogled na svet, temveč delno pogojil tudi dojemanje in sprejemanje kulture, zlasti naš način uživanja kulturnih proizvodov. In čeprav dejstva kažejo, da živimo v času, ko se število tiskanih knjig vsako leto povečuje, je usoda le-teh v dobi digitalizacije uganka in je končni izid težko predvideti.

Amazon je v času lanskega božiča objavil, da je prvič v zgodovini prodal več elektronskih knjig kakor navadnih. Ali je porast prodaje elektronskih knjig posledica medijske kampanje amazonovega e-bralnika (Kindle Reading Device se tudi leto dni kasneje na vstopni strani Amazon.com brez izjeme pojavlja v rubriki „Whar Other Customers Are Looking At Right Now“) pokazatelj, da se naše dojemanje kulture knjige pod pritiski tehnologije spreminja? Mnogi ostajajo skeptični ali se bo tovrstni način branja resnično uveljavil, kljub temu, če ostanemo pri omenjeni spletni prodajalni, da Amazon v tem trenutku ponuja na sto tisoče e-knjig oz. Kindle Books. Steve Kessel, podpredsednik Kindla se je za BBC junija letos pohvalil: „Za vsakih 100 tradicionalnih knjig smo prodali 180 ‘kindlov’.

Misel na to, da bi se knjižnice spremenile v bazo podatkov, kjer bi si namesto izposojenih knjig na prenosni bralnik naložili datoteko, kjer bi značilni vonj tiskanega papirja zamenjal prav tako zelo značilen, a še zdaleč ne tako domač vojn plastike, je tako tuj, da si ga težko predstavljamo. Morda se bi lahko izrazili kakor Mitja Rotovnik, generalni direktor Cankarjevega doma: “Knjige se bom držal kot pijanec plota. Po elektronskem nosilcu bom segel le, če bo radovednost prevelika in ne bo druge možnosti.” Sam močno dvomim, da bodo prihodnje generacije vzklikale enaka gesla. Še posebej ob dejstvu, da je mnogim računalniška miška položena v zibelko. „Ni ga čez papir“, bo geslo nostalgikov, ki jim bodo mladci v brk metali dejstva sečnje dreves. Seveda, tudi plastika ne nastane iz zraka, da o delovnih mestih niti ne govorimo. Ne eno ne drugo pa seveda nima prave teže. Nezadržen tehnološki napredek, neusmiljena konkurenca ter enostranski medijski pritisk bodo tisti, ki bodo to tekmo odločili. Verjamem, da v svoj prid.

 http://www.rtvslo.si/kultura/knjige/sanje-ali-resnicnost-simbioza-elektronske-in-navadne-knjige/240279