Jože Bartolj v blogu povzema pogovor v Pogledih z direktorjem ljubljanskega Cankarjevega doma Mitjo Rotovnikom. Del zanimivega pogovora se dotika tudi „predrage obnove ljubljanske opere“. Ker bi omenjeno lahko zanimalo še koga, izpisujem nekaj bolj izstopajočih navedb:
„Razkošen črni dodatek nad in za (nekdanjo) operno stavbo, je z vidika spoštovanja arhitekturne dediščine dobesedno estetski zločin nad eno najlepših kulturnih hiš v Ljubljani.“
„Slovenci imamo (v nasprotju z Nemci) dovolj denarja za vsakršno, ne le operno gradbeno šarlatanstvo. Načrtovana vsota za obnovo se je skoraj podvojila; porabljenih je bilo že vrtoglavih 43 milijonov €… konca pa po padcu Vegrada, še ni mogoče predvideti.“
„V irskem Weexfordu so lani zgradili čudovito, moderno opero z dvema akustično brezhibnima dvoranama za 32 milijonov €. Za porabljeni denar bi po zgledu Weexforda v Ljubljani že lahko imeli novo operno stavbo in dovolj bi ga bilo še za prenovo sedanje dvorane v danem prostorskem kontekstu.“
„Zagotovo (pa nas) največje presenečenje čaka na koncu te strokovno in politično nepremišljene avanture – ponovno soočenje z neustrezno akustiko: če ni ustrezne prostorske razsežnosti dvorane in vseh drugih akustičnih pomagal, ni niti ustrezne akustike.“
„In še za primerjavo: zgrešena prenova operno – baletne stavbe je dražja od graditve Cankarjevega doma – s šestimi dvoranami, tremi razkošnimi foajeji in galerijo.“
Komentar ni potreben.
