Tako razumemo zaključek članka Spomenke Hribar v Sobotni prilogi Dela (2.okt.), saj pravi:… »Dejansko ne vidim druge rešitve kakor solidarnost kot začasni politični, družbeni in socialni – in ne nazadnje moralni – sistem ! Za to pa je nujna družbena pogodba ! Zdaj je še čas, da se izognemo katastrofi. Kajti če se ne bomo vzeli v roke, bo katastrofa neizbežna. Potem sledi kaos in spet vse od začetka.«
V zadnjem času je bilo podobnih razmišljanj kar nekaj. Predvsem je pomembno, da vsi avtorji vidijo vzrok za naše težave v moralnem relativizmu, ki se je razpasel predvsem v javnem življenju. Vendar ne samo pri nas. Kot povodenj je preplavil ali preplavlja ves zahodni svet. Njegova kužnost je v tem, da ne loči dobrega od zlega. Ne pozna ne laži ne prevare , ne kraje. Načelno ne more obsoditi niti umora, saj ne ve kaj je dobro in kaj je zlo. Vsi ti pojmi so moralnemu relativizmu tuji.
Za Slovenijo je usodno predvsem to, da Slovenci kot narod in država šele iščemo svoje mesto v zgodovini in smo na okužbo z raznimi – izmi še posebej dojemljivi. Danes to velja še posebej za relativizem.
Pri nas se je razpasla posebna vrsta moralnega relativizma, ki bi ga lahko poimenovali «poulični«, vulgarni relativizem s pripadajočo poulično moralo: »Vse je enako, vse je dovoljeno«.
Z moralo vulgarnega relativizma niso okužene samo naše ulice, ampak tudi (ali morda predvsem) vodilna plast družbe. Kot pravi B. Brščič (Finance 19.april): »Namesto pravega liberalizma smo dobili vulgoliberalizem, pojavno obliko lažnega liberalizma. Ta je zaznamovan z metodo KK, klientilizmom in korupcijo, nedelovanjem pravne države ter moralnim relativizmom, ozaljšanim s fasado politične korektnosti do obrobnih družbenih skupin. Vulgoliberalizem je na Slovenskem zagrešil svobodomor.«
Bolezen se najbolje vidi v sodstvu. Ker morale, kot osnove prava nimamo, je pri nas pravna država vladavina pravnikov. Vse se vrti okrog procedure, bistvo problemov pa je pahnjeno na rob, zamolčano, prezrto. Vlada »pravo«, ne pa »prav«. Vse to je pripomoglo k bojazni, da bo naš tako težko pričakovani Dom v deželi pod Triglavom, postal ruševina.
Predlog družbene pogodbe, nesojene slovenske » Antigone«, kot smo gospo Spomenko ob osamosvojitvenem navdušenju mnogi imenovali, pomeni v narodovem imenu storiti nekaj dobrega za vse. Pojma »dobro«, kot smo videli, pa vladajoči moralni relativizem načelno ne pozna. Ker je predlog za družbeno pogodbo začasen, se bo treba torej , vsaj začasno (nato pa za vedno) odpovedati vladavini relativizma. Vsaj začasno bo morala družba prisluhniti tistim, ki prisegajo na klasično evropsko moralo, ki sloni na verovanju v »Resnico«. Ta zapoveduje ne samo spoznavati kaj je dobro, ampak dobro tudi izvrševati. Ti verniki pa se grupirajo pretežno na desnici, ki jo je gospa Spomenka pred več kot desetletjem uspešno »zaustavila«. Njen soprog, Tine Hribar, je sicer v zadnji dekadi, ob spoznanju kam plovemo, poskusil »zaustaviti levico«, vendar brez uspeha. Sedaj je priložnost , da se cikel ponovi z geslom: »Upoštevajmo tudi desnico!«
Foto: Vlada RS
