Barroso za Frankfutrer Allgemeine Zeitung o odgovornosti Evropske komisije za “grško” krizo
Nobena druga inštitucija v Evropi ni toliko zavezana makroekonomski stabilnosti in spoštovanju pakta o stabilnosti kot Evropska komisija. Problem so določene države, tudi Nemčija. V letih 2003 in 2004 je Nemčija, skupaj s Francijo, uspela sestaviti večino, ki je Komisiji preprečila, da bi skladno z določili pakta o stabilnosti strožje kaznovala kršiteljice. Ko smo pozneje opazili probleme s statističnimi poročili držav članic, je moja Komisija predlagala, naj Evropski statistični urad dobi večje pristojnosti. Nekatere države so nasprotovale, tudi Nemčija. Grčija je ponarejala in manipulirala s statistikami. To je nesprejemljivo. Ampak tudi Nemčija se ni vedno vedla v duhu pakta o stabilnosti.
Kako naprej?
Včasih imajo krize tudi pozitivne učinke. Namesto, da bi se ukvarjali z razlogi za in proti paktu o stabilnosti, se zdaj govori o njegovi okrepitvi. Francozi razpravljajo, ali naj v ustavi določijo zgornjo mejo, do katere se država sme zadolžiti. Še pred nekaj tedni bi to bilo nemogoče. Komisija je pripravila predlog za zaostritev pakta in za boljšo koordinacijo gospodarske politike znotraj evrskega območja.
Bo prišlo do evropeizacije nemške kulture glede stabilnosti?
Močno upam, da bo do tega prišlo. Vendar ne gre zgolj za proračunsko disciplino. Že več let pravimo, da številna gospodarstva v Evropi potrebujejo strukturne reforme. Španski predsednik vlade Zapatero se loteva reforme trga delovne sile. Francozi želijo dvigniti starostno mejo za upokojitev. To je dobro. Sedanjo krizo je potrebno uporabiti za to, da si znova prikličemo v zavest nekatere temeljne resnice glede ekonomije. Nobena država ne more živeti preko svojih zmožnosti, kot tudi zasebno gospodinjstvo ne. Mnoge so vseeno tako živele, ker jim je moč evra vzbujala iluzije o blagostanju. Ni bilo več opozorilnih znakov, kot je devalvacija, zato so mislile, da se lahko varno ovijejo v močno denarno unijo.
