Pregled leta 2010

Le še nekaj skromnih ur je ostalo do konca leta in na skoraj vsakem koraku se srečujemo s pregledi dogodkov, ki so zaznamovali leto. Je bilo to uspešno ali ne, kdo so zmagovalci, kdo poraženci, kdo je najbolj navdušil, okoli katerih dogodkov se je vrtel naš svet.

Morda ne bo nič narobe, če tudi sam zaokrožim pogled na leto 2010 in strnem vse skupaj v 10 dogodkov. Izbor je seveda subjektiven, kot je subjektivna tudi prizma pogleda. Tudi vrstni red nujno ne odraža pomena dogodka.

Primer Baričevič

Dobršen del leta smo se ukvarjali s primerom zdravnika, ki so ga v sumljivih okoliščinah raztrgali njegovi psi. Zaskrbljujoče v tem primeru je bilo predvsem spoznanje, da znotraj Slovenije obstajata dve državi: država za elito in država za vse ostale. To je postalo še toliko bolj jasno po tožilski zavrnitvi večine obtožnih predlogov in še vedno nedokončanem sodnem postopku za Stanislava Megliča, ki so ga Baričevičevi psi napadli že pred davnimi leti. Po odmevni televizijski oddaji se bodo morda postopki vendarle nadaljevali. Najslabše smo jo pri tem primeru odnesli državljani, ki nam je bilo omajano zaupanje v delovanje pravne države.

Vegrad, Merkur, …

Leto, ki mineva je prineslo trenutke streznitve tudi v nekaterih velikih sistemih, ki so neslavno končali na smetišču propadlih naložb. Najbolj tragične so zgodbe malih ljudi, ki so bili povezani z omenjenimi sistemi in že mesece niso dobili plač za pošteno opravljano delo, vodilni pa so zakockali celo denar, ki so ga za umrle sodelavce zbrali tisti z najbolj mizernimi mezdami.

Lokalne volitve

Leto 2010 je bilo tudi volilno leto. V lokalnih okoljih so se pomerili bolj ali manj renomirani kandidati, splošen vtis pa je bil, da so bili z rezultati vsi zadovoljni. Na čelu največjih mest so večinoma ostali isti kandidati, med njimi pa je treba posebej izpostaviti ljubljanskega župana Zorana Jankovića. Ta je ob prepričljivi zmagi dosegel celo boljši rezultat kot pred štirimi leti. K fenomenu Jankovič je nujno treba prideti še projekt ljubljanskih Stožic, ki so jih za silo dokončali prav pred lokalnimi volitvami.

Referenduma arbitraži in o RTV

Dvakrat smo odšli tudi na referendum. Prvič smo odločali o tem ali naj mednarodnim arbitrom prepustimo nalogo določitve meje med našo državo in Hrvaško, drugič pa o tem ali naj se uveljavi vladni predlog zakona o RTV Slovenija. Prvi referendumski rezultat je bil izjemno tesen (pokazal je veliko razdeljenost volilnega telesa glede tega vprašanja) a ugoden za vladno koalicijo. Ta je po skoraj 20 letih uspela vprašanje meje pomakniti iz mrtve točke. Referendum o RTV-jevskem zakonu pa je bil za stranke koalicije popoln polom. Bil je v znamenju nizke volilne udeležbe in prepričljive zavrnitev vladnega predloga. Po drugem referendumu se vse glasneje pojavljajo tudi tendence, da je potrebno z institutom referenduma nekaj storiti.

Simona Dimic

Predsedniku vlade se je ob vseh aferah, ki so to leto spremljale njegovo vlado, zgodila še zgodba generalne sekretarke vlade, ki je s svojim nastopom in izjavami, da ni premožna, šokirala javnost. Kdo ji je prenavljal hišo, za kakšne denarje in ali so bila za vsem tudi okoriščanja vplivnih posameznikov, še ni jasno, saj vsi postopki še niso končani. Treba pa je priznati, da je Dimičeva zaradi pritiska javnosti, hitro odstopila.

Družinski zakonik

Slovenska javnost se je letos dodobra spoznala s predlogom novega, spornega družinskega zakonika, ki korenito posega na polje družine in družinskih odnosov. Homoseksualne pare izenačuje s heteroseksualnimi in jim tudi omogoča posvojitve otrok. Še posebej odmevna je bila izključitev Aleša Primca in njegove Civilne iniciative za pravice otrok, s sej pristojnega vladnega odbora. Prav tako pa je postalo jasno, da je omenjeni predlog nove družinske zakonodaje nastajal v zelo ozkem  krogu ljudi, brez ustreznega javnega konsenza. Pokazalo se je tudi, da so tisti, ki so najbolj za strpnost in enakost, večino, ki zakonu nasprotuje, nagovarjali izrazito nestrpno in jih primerjali celo s talibani in nacisti…

Slovenski evharistični kongres

V Celju se je zbrala velika množica 32.000 ljudi, med njimi 17 škofov in nadškofov, 750 duhovnikov, 1300 pevcev… Impozantne številke, ki kažejo, da je bilo lepo skupaj obhajati evharistijo. Bil je praznik vere in povezanosti. Kristjani so stopili iz vsakdanje „ilegale“ na svetlo, napolnili so celjski stadion in dvorano Zlatorog. Prišlo jih je toliko, da se je nadškof Stres opravičil tistim, ki zaradi strogih meril niso dobili prostora na prizorišču in so morali ostati zunaj pred velikimi ekrani. Dogodek je bil povezan tudi z beatifikacijo mučenca Alojzija Grozdeta, ki počasi vendarle prodira v slovensko zavest.

Wikileaks

Je Julian Assange sodobni Robin Hood ali terorist, ki ogroža globalno varnost? To vprašanje smo si lahko zastavljali ob objavi zaupnih ameriških diplomatskih depeš. Te pravzaprav ne sporočajo nič takega, kar ne bi mogli sklepati že sami, vendar pa je razgaljanje „največje in najpomembnejše“ svetovne velesile pokazalo, kako Američani razmišljajo, kakšni interesi jih vodijo in da je politika polna „umazanih“ podrobnosti. Assange je vse podatke objavil brezplačno in pristal v britanskem zaporu, torej bi se malo posplošeno „robinhudovska“ primera lahko celo izšla. Ali se je z objavo depeš dejansko poslabšala varnost, nas Američani zaenkrat še niso uspeli prepričati, le njihov ugled je resno ogrožen…

33 čilskih rudarjev

Dobra dva meseca smo lahko spremljali pretresljivo čilsko zgodbo o rudarjih, ki so bili ujeti 700 metrov pod zemljo. Sprožila se je globalna reševalna akcija v kateri je sodelovalo ogromno ljudi in inštitucij, tudi ameriška vesoljska agencija Nasa, pa nemški reševalci s svojo opremo. Zgodba se je srečno končala za vse. Njihovo reševanje so spremljale množice gledalcev po vsem svetu, saj je okoli rudnika bivakiralo okoli 2000 poročevalcev iz vsega sveta.

Smrt poljskih politikov in vojakov

Na poti v Katyin, mesto tragedije poljskih častnikov, ki so jih likvidirali Sovjeti, se je 10. aprila pri Smolensku zgodila tragična letalska nesreča. V njej so umrli tedanji poljski predsednik Lech Kaczynski ter 95 drugih članov poljskega političnega in vojaškega vodstva. Na simboličen način je bilo že drugič v slabih 100 letih „obglavljeno“ poljsko politično in vojaško vodstvo. Vzroki nesreče ostajajo neznani, hkrati pa poglabljajo spor med Rusijo in Poljsko, ki pišeta vsaka svoje poročilo o vzrokih nesreče.

Foto: svetovni splet