Pravičnik Danilo Türk

2
28

Avtor: Uroš Urbas. Vir: Finance. Gospod predsednik, glede na vašo ljubezen do luksuza na davkoplačevalski račun, ali še vedno menite, da imate moralno pravico govoriti o pravičnosti v Sloveniji?

Ali lahko na socialistični strojni opremi zaženemo pravično programsko opremo? Namreč, predsednik republike Danilo Türk je minuli konec tedna po poročanju STA za Primorski dnevnik opozoril, da je treba najti pravičnejšo razporeditev bremen, tega pa brez podpore sindikatov in opozicije ni mogoče uresničiti. Trditev predsednika republike je po mojem mnenju zelo krivična, tako do 110 tisoč državljanov, ki so že brezposelni in vsak dan kruto občutijo bremena, o katerih javni sektor še vedno razpravlja predvsem na teoretski ravni, kot do vseh delodajalcev, ki so bili že pred tremi leti prisiljeni v boleče ukrepe odpuščanja in zniževanja plač; kot delodajalce jih sedanji predsednik republike niti ne vidi kot enakovrednega partnerja, čigar mnenje bi poslušal. Opozarja namreč, da je treba najti konsenz zlasti s sindikati in opozicijo, ki ji pripada njegov protežiranec Zoran Janković.

Pri tem pa bode v oči, da o socialni pravičnosti govori predsednik republike Danilo Türk, ki si je ob začetku krize za dvodnevni obisk v BiH najel letalo, za katerega smo davkoplačevalci plačali 90 tisoč evrov; prav tako si je predlanskim na stroške davkoplačevalcev najel letalo iz Londona v Oxford (razdalja z avtom je okoli sto kilometrov), kjer je predaval na LSE, in to prav v času, ko je tam študirala tudi njegova hči, danes sicer zaposlena v javnem zavodu Ljubljanski grad; ali da se po Sloveniji prevaža v skupini prestižnih in požrešnih limuzin in terencev; ali da je z njegovim prizadevanjem Vasilka Sancin članica slovenske arbitražne ekipe pri vprašanju meje s Hrvaško in ima pogodbo z ministrstvom za zunanje zadeve.

Tudi zaradi takšnega ravnanja predsednika republike se je šele v četrtem letu trajanja krize v Sloveniji izkristaliziralo vprašanje, odločilno za delovanje vsake družbe, to je vprašanje pravičnosti. Filozof Adam Smith je menil, da družba lahko preživi brez dobrohotnosti, ne more pa preživeti brez pravičnosti. Tega njegovega spoznanja slovenska politična elita ni zmogla prenesti na raven delovanja države. Raje se je posvečala redistribuciji ustvarjenega z namenom čim večje dohodkovne (ne premoženjske!) enakosti. Nikoli pa ni bil cilj tranzicijskih politikov enakost pred zakonom. Zato čedalje več Slovencev meni, da Slovenija ni pravična država. V to spoznanje jih sili preprosto opazovanje poti pridobitve premoženja nekaterih državljanov, ki so imeli politično podporo.

Vprašanje o pravični družbi v Sloveniji ni postavljeno štiri leta prepozno, temveč dvajset let prepozno. Ko bo predsednik republike prihodnjič razmišljal o reševanju Slovenije in »vztrajanju na konceptu, ki je pretirano pod vplivom neoliberalističnega pogleda«, ga zaradi njegove kredibilnosti prosim, naj najprej odgovori na dve preprosti vprašanji (tudi Nemci so pred nekaj meseci to spraševali zdaj že nekdanjega predsednika Christiana Wulffa): Prvič, kje ste bili predsednik republike v minulih treh letih, ko so podjetja krvavela zaradi posledic krize, vi pa ste o pravičnejši porazdelitvi bremen molčali? In drugič, glede na vašo ljubezen do luksuza na davkoplačevalski račun, ali še vedno menite, da imate moralno pravico govoriti o pravičnosti v Sloveniji?

 

2 KOMENTARJI

  1. kako je že rekel madžarski predsednik, ko je odstopil – a ja, da njegova dejanja razdvajajo narod?!

    Mogoče bi si naš drugorazredni to misel vzel k srcu in ne bi več kandidiral. Od Barbarinega rova naprej stalno razdvaja narod, poleg tega pa jih je dobil po nosu tudi ob zadnjem referendumu o DZAK, za katerega se je tako angažiral….

    ne bomo pozabili Barbarinega rova.press

  2. Hvala g.Urbasu in Časniku za povzetek, za,bi rekel, kritično in dobronamerno,kar miroljubno spisan članek temelječ na trdnih dejstvih.Nič drugega,kot povedano,na zelo kulturen,skoraj mil,da ne rečem proseč način,da naj se človek Tuerk vendar že pogleda v ogledalu.Rečeno je nič več in nič maj kot bobu bob.
    Vemo,da tega človeka tudi vzpodbuja,usmerja in mu pomaga cel kabinet svetovalcev in usmerjevalcev.Vemo,da ima zahtevno službo in vemo,da ima izkušnje.
    Kljub vsemu svojo predstavniško državniško vlogo igra slabo,tako,da ugaja intertesom in usmerjenosti samo enega dela državljanov.Na ta način izključuje in daje vzgled za izključevanje vsemu narodu in vsem,ki so se priselili živeti z nami.Poveličuje, da ne rečem malikuje in uči kako malikovati samo njemu drage stvari in umevanja, vrednote ter obnašanja.Vredno pomilovanja in obsojanja.
    Vendar pa kljub vsemu bije človeku v zavedanje,da je ta človek pristranski,, nekonsistenten,nedržavnotvoren,po vetru,krivičen,ker jasno zastopa le določeno opcijo njene derivate,neresnicoljuben,
    zavajajoč, zmuzljiv,povsem neodgovoren do porabe javnega denarja in snobovsko nadut in pooseblja vzvišenost napuha človeka višjega sloja.
    Grozljivo,da je narod ustoličil človeka teh kvalitet.Dela vse,kar človek naprednih pozitivnih misli od njega ne pričakuje,Razočaran sem nad njim kot predsednikom in nad njim kot človekom. Pravi poden.
    Ko je bil izvoljen,sem ga sprejel kot predsednika vseh nas.Kasneje se je kmalu sam izločil,ker njegovih negativizmov in izključevanj moj jaz ne more sprejeti.
    Ko poiskusim najti nekaj pozitivnega na njem,kaj najdem?Morda neko umirjenost v govorici telesa, v obnašanju pred kamerami.Ne najdem enega dejanja, izreka,napotila,nasveta,nič.
    Lutka brez hrbtenice,ki zelo slabo igra svojo vlogo in povzroča neizmerljivo škodo in zmedo v narodovi zakladnici vrednot in dobrega življenja.
    Narod si piše sodbo sam.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite