Pismo, ki ga je Richard, mladi Haitijec, poslal bratom v Taizé:
Ponoči ne znam povedati razlike med življenjem in smrtjo.
Od torka, 12. januarja, ko je država padla v globoko trpljenje, sem videl več desetletij izginiti v petih sekundah tresenja. Upanje je izginilo: ni več denarja, ni več služb, deset tisoči brez zavetja, ni vode, ni hrane, ni elektrike.
Pred tem, je bila država odsotna, zdaj lahko rečemo, da je zbežala.
Pod ruševinami se razkrajajo trupla. V praktično vseh soseskah je grozen smrad, spimo na odprtem, zraven smeti, smradu urina in blata. Sledile bodo epidemije raznih vrst. Toda Bog je velik in ker je ljubezen, je njegov načrt ljubezni že pripravljen za nas. Potem so tukaj še taizéjske pesmi kot “Jezus, Gospod” in “Le zaupajte”; dajejo mi toliko moči in zaupanja, kot si sam ne bi mogel nikoli predstavljati. Prosil bi vas, da ju pogosto ponavljate med molitvami, pri katerih se spominjate Haitija.
Samo za trenutek si predstavljajte: generacija, ki ni imela skorajda nobene izobrazbe o naravnih nesrečah, je zaradi njih razkosana. Nisem vedel, da so popotresni sunki lahko tako hudi; ponoči med spanjem trpim zaradi razbijanja srca in ko pride popotresni sunek med dremanjem, ostanem brez sape.
Vlada velika panika, ker se je zmanjšalo število policistov in ker je ušlo veliko zapornikov. Vsako noč beležijo primere ropov, posilstev, streljanja in tako naprej.
Kar je še slabše, nekateri sprožajo govorice. V torek, samo nekaj ur po tragediji, je skupina huliganov z namenom, da ukradejo, kar je ostalo preživelim, tekala okrog in govorila, da se dvigajo valovi: “Cunami”. Predstavljajte si ljudi, resno poškodovane, z zlomljenimi kostmi, ki skušajo teči. O Bog!
Prosite ljudi po vsem svetu, med srečanji v Taizéju, naj 12 mesecev dvanajstega vsak mesec molijo za prebivalce Haitija. Ne oklevajte! To je zelo pomembno.
Linki:
