Pa tak podjetnik

Na prejšnjih lokalnih volitvah je sedanji ljubljanski župan nastopal s krilatico, da je mesto podjetje in kot tako potrebuje za vodenje le dobrega managerja. Seveda gre pri tem za grobo poenostavljanje, a je velika večina Ljubljančanov bila tolikanj sita nesposobnosti prejšnjih županj in županov, da je podjetnemu trgovcu zaupala svoj glas. In res, način upravljanja mesta se je drastično spremenil in še zlasti središče mesta je začelo hitro spreminjati svojo podobo.

Ljubljana kot Mercator

Ko danes pogledamo nazaj, so vzporednice med Jankovićevim vodenjem Mercatorja in prestolnice več kot očitne. V obeh primerih je šlo za zelo ekspanzivno politiko upravljanja. Mercator je praktično čez noč požrl vso domačo konkurenco, večinoma lokalne trgovske verige in verižice, še preden so se te zavedele, da so v časih hitre rasti zaradi lahko dostopnih posojil lahek plen.

Z meteorskim uspehom pri transformaciji najboljšega soseda v največjega opiti Janković, je svojo ekipo iz Mercatorja praktično preslikal v Rotovž. A ni preslikal le svoje ekipe, temveč tudi svoj pristop k upravljanju. Ekspanzivno rast podjetja lahko na mestni ravni preslikamo v porast investicij, seveda predvsem v gradbenem sektorju. Kar seveda ni nujno slabo, še zlasti, če nove stavbe, mostovi in ceste vsaj posredno vzpodbudijo gospodarska gibanja – denimo z znižanjem najemnin za poslovne prostore ali z izboljšanjem prometne situacije.

Seveda pa je mesto več kot le podjetje, zato ne moremo pričakovati, da bodo vse investicije prinašale dobiček ali vzpodbujale gospodarsko dejavnost, vsaj ne neposredno.

Don Zoran

A pustimo ta meščanski, neposlovni del mestnega utripa in se raje posvetimo managerstvu, upravljanju mesta, tistemu, s čimer se je Janković najbolj kitil od prvega dne svoje prve predvolilne kampanje. Mesto kot podjetje, župan kot podjetnik.

Zanimivo je, da celo največji županovi privrženci ne govorijo o njem kot o moralni avtoriteti. Še več, ena najpogosteje slišanih pohval govori o tem, da že res, da župan za svoj žep dela, a da vsaj kaj naredi tudi za mesto in njegove prebivalce (dobro so nas natrenirali v socializmu, mar ne?). Skratka, Janković bi naj bil tak podjetniški as, da mu pač lahko spregledamo tudi kakšne stranpoti. A prav tukaj se skriva morda največja prevara – ali je župan res tako sposoben podjetnik, za kakršnega ga imajo njegovi privrženci in celo mnogi nasprotniki?

Biznismen ali nepismen?

Poglejmo samo dogajanje okoli njegovega najparadnejšega projekta – športno-rekreacijskega centra Stožice. V projekt je MOL vstopila v obliki javno-zasebnega partnerstva. Po pogodbi, sklenjeni z zasebnim partnerjem Grep, je bila vrednost javnega dela projekta, torej stadiona in dvorane, ocenjena na 81 mio EUR. V kolikor bi znesek presegal to vsoto, je razliko dolžan plačati javni partner, torej MOL. Čeprav je že leto nazaj računsko sodišče ocenilo, da je pogodba s tega vidika sporna in bi znala realna cena pogodbeno preseči celo za 60%, je Janković še naprej zatrjeval, da ne bo MOL oziroma Ljubljančani plačali niti ficka.

Ko se je hišica iz kart sprenevedanja pred tedni končno sesula in je v javnost prišel podatek o astronomski, kar 47% podražitvi, je župan le-to pojasnil z besedami, da v času razpisa in podpisa pogodbe o projektu niso vedeli drugega kot kapaciteto sedežev in rok izgradnje. Pogodba o javno zasebnem partnerstvu je bila podpisana, ne da bi sploh imeli izdelan projekt.

Prestavljajte si, da želite zgraditi hišo za svojo družino. Z gradbenim podjetjem sklenete pogodbo in vnaprej vplačate 100.000 EUR za gradnjo hiše za 5 ljudi. Ko sredi gradnje vprašate, kje bo kopalnica in zakaj ima hiša samo dve sobi, vam izvajalec pove, da za ta denar on lahko zgradi le dvosobno pritlično hišo brez sanitarij. Seveda ste krivi sami, ker pred podpisom pogodbe niste imeli niti izrisanega tlorisa, kaj šele popisa del.

Taka zgodba je seveda zgolj hipotetična, saj se ne more zgoditi. No, morda le prvovrstnim nesposobnežem. A prav to se je po županovih besedah zgodilo Njemu. Ali torej o Zoranu Jankoviću sploh še lahko govorimo kot o sposobnem poslovnežu?

Foto: Wikipedia