»Le kaj bo naredila pesnica Svetlana Makarovič?« sem se spraševal pred Prešernovo proslavo 7. februarja zvečer v Cankarjevem domu v Ljubljani. Trdno sem bil prepričan, da nekaj bo. Veliko je dvignila prahu že pred samo … Beri dalje
Rupnikovi mozaiki Lahko bi si seveda kdo rekel, da te zmote ne najdejo svojega izraza v Rupnikovi umetnosti in da sta teološka in umetnostna sfera njegovega ustvarjenja ločeni, vendar temu žal ni tako. Že načelno … Beri dalje
Vprašanja, ki se odpirajo ob primeru Rupnik, ne zadevajo samo njega, ampak umetniško ustvarjanje in življenje umetnikov nasploh. Rupnikov primer je seveda toliko bolj izstopajoč, ker gre za redovnika in umetnika hkrati. Vemo, da se … Beri dalje
Marka Ivana Rupnika sem spoznal že v svojih dijaških letih. Seveda to ni bilo osebno srečanje, temveč sem se kot verjetno večina med nami z njim srečal prek besedil, ki jih je spisal ali pa … Beri dalje
Ali Rupnik odreka padli človeški naravi zmožnost spoznanja stvarnosti? Glede spoznanja stoji Rupnik trdno na stališču agnosticizma, tj. na stališču, ki odreka človeku sposobnost spoznanja stvarnosti. V obravnavanem delu (Po Duhu) sicer nisem našel odlomkov, … Beri dalje
Ob razkritju zlorab p. Marka Rupnika postaja vse bolj očitno, da ne more biti ustrezen pristop do problema ta, da se skuša Rupnikovo življenje povsem ločiti od njegovih del s področja teologije in umetnosti, kot je to skušal npr. storiti generalni predstojnik Družbe Jezusove z izjavo, da »njegova teologija ni dvomljiva, ampak njegovo obnašanje kot duhovnik pri opravljanju njegove duhovniške službe«.
Tudi za praznik kulture si lahko kaj podarimo: knjigo, sliko, nosilec z zvočnim ali filmskim zapisom. In s tem ko to kupimo, pokažemo, da nam ni vseeno za ustvarjalce in poustvarjalce. Tudi ti namreč morajo poravnavati življenjske stroške, kar se brez denarja ne da. Država sicer nekaj prispeva, ne more pa pokriti vsega, kar nastaja in kar je ljudem všeč, kar jim pomaga. Konec koncev: ustvarjalcu ali poustvarjalcu se tudi okrepi samozavest, če vidi, da je stvaritev ljudem všeč, da so zanjo pripravljeni plačati …
Prenehati je treba z izogibanjem krščanstva v sodobni misli. Celo ideja »Evrope« bi pri tem pridobila, ker je povezana z zgodovino krščanstva. V Evropi se je treba danes dejansko vprašati, kaj je prineslo, spremenilo, odkrilo ali prekrilo v misli to, kar je povzeto (poimenovano) pod tem izmom (christianisme / krščanstvo).
Da sta slovenski narod in slovenska država utemeljena na kulturi, je stavek, ki ga slišimo vsakič, ko beseda nanese na državo in kulturo. Še posebej pogosto jo slišimo okrog kulturnega praznika in pa takrat, ko je govora o proračunskih sredstvih za kulturo. Če ne bi bilo slovenske kulture, da ne bi bilo Slovenske države. Reči karkoli drugega je bogokletno. In je tudi zmotno, a zmotno je zato, ker je samoumevno.
V začetku septembra se je v dvorani Slovenske matice na Kongresnem trgu v Ljubljani odvilo prvo srečanje v nizu pogovorov z naslovom Ars et Religio, na katerem je slovenski kardinal dr. Franc Rode, ki ne … Beri dalje
O arhitektu Jožetu Plečniku (1872 – 1957) je bilo leta 2017, ko smo v Sloveniji praznovali Plečnikovo leto, v številnih medijih veliko napisanega, nikjer pa niso pisali o njegovem prijateljevanju z bosanskim frančiškanom p. Josipom … Beri dalje
V mesecu januarju se spominjamo rojstva in smrti mojstra Jožeta Plečnika (23. 1. 1872 – 7. 1. 1957). Na nekaterih krajih se ga bomo spomnili s posebnimi spominskimi mašami. V lanskem, Plečnikovem letu (60 let … Beri dalje
Minulo leto sta bili dve pomembni arhitekturni obletnici. Januarja je minilo 60 let od smrti Jožeta Plečnika, decembra je bila 110. obletnica rojstva njegovega naslednika Edvarda Ravnikarja, arhitekturnega vizionarja, ki se je podpisal pod najbolj prestižne projekte pri nas.
Vesela novica, evangelij, ne more biti v tem, da je treba to in to narediti, ker potem to ni več vesela novica, ampak stresna novica, pravi teolog in umetnik p. Marko Ivan Rupnik v pogovoru … Beri dalje
Letošnja Prešernova proslava ponuja v razmislek nekaj izzivov. Kje je meja med kulturo in umetnostjo, ali drugače vprašano, sme umetnost za vsako ceno povoziti kulturo? Kako v razmerje med kulturo in umetnostjo umestiti trditev, da … Beri dalje
V Dravljah je bilo, 12. decembra, tradicionalno letno srečanje prijateljev in dobrotnikov rimskega centra Aletti. Po zahvalni maši, ki jo je ob somaševanju številnih duhovnikov vodil letošnji novomašnik p. Andrej Brozovič, je direktor založbe Družina … Beri dalje
Ali obstaja krščanska umetnost ali umetnost, ki jo ustvarjajo kristjani? Kako pisati literaturo, ki je sposobna spregovoriti o največjih vprašanjih življenja, o smislu in teži bivanja, o presežni, očem zakriti resničnosti, in nagovoriti tudi tiste, … Beri dalje
“Nekateri politiki so bili užaljeni zaradi karikirane podobe. Našel se je kdo, ki se pogladil po glavi in se vprašal, ali ima res tako malo las. Karikature nismo sprejeli kot kritike, imamo jo za napad na osebo. Če bi v prejšnjem režimu narisal Tita, Kardelja ali Dolanca, bi me zaprli ali pa bi kar poniknil.”
»Vedi, da si prah in da se v prah povrneš!« To so besede, ob katerih začutim vso »težo« postnega časa. Kot slikar sem ob razmisleku o križevem potu ugotovil, da se pravzaprav ves postni čas … Beri dalje
Ali poznate tisto zgodbo iz zgodovine? Kot zvezda, kot odrešenik je vstal iz anonimne množice mož, veliki Francoz z imenom Napoleon in razglasil, da je treba nek družbeni red ukiniti in ga nadomestiti s pravičnejšim, … Beri dalje