Ivica Švab je prejemnica Černetove nagrade za leto 2021

Ivica Švab je prejemnica Černetove nagrade za njeno dolgoletno delovanje na vzgojnem, dobrodelnem in verskem področju na Tržaškem, in sicer v okviru Slovenske zamejske skavtske organizacije, Slovenske Vincencijeve konference in Marijine družbe Marije milostljive v Ul. Risorta.

Kdaj bodo tigrovci dočakali na poklon duhovnih dedičev vodstva NOB

Sergio Mattarella se je pred štirimi tigrovskimi žrtvami simbolno poklonil in s tem opravičil za neizmerno gorje, ki ga je fašizem povzročil slovenskemu narodu, ter s tem hkrati politično rehabilitiral štiri junake. Vendar čakajo tigrovci že tri četrt stoletja še na neko drugo rehabilitacijo in opravičilo, in to s strani duhovnih dedičev komunističnega vodstva NOB, ki je po verodostojnih podatkih zahrbtno likvidiralo številne tigrovce in druge primorske domoljube, vključno s Čedrmaci, primorskimi duhovniki. Po zadnjih informacija celo Janka Premrla Vojka.

Premierna predstavitev knjige Marija Čuka Črni obroč

Pesnik in pisatelj Marij Čuk je v letu 100. obletnice napisal delo Črni obroč, prvi romaneskni opis požiga Narodnega doma v zgodovini slovenskega slovstva. V njem prikazuje okoliščine, v katerih je prišlo do zločinskega dejanja, opisani so kraji in ljudje tistega časa, od fašističnega veljaka Francesca Giunte do slovenskih narodnjakov, ki so kljubovali raznarodovanju in nasilju ter bili zaradi tega kaznovani.

Trst se letos spominja stote obletnice požiga Narodnega doma v Trstu, osrednjega sedeža in simbola vzpona Slovencev na Tržaškem

Spomin na Trst – slovenska pljuča

Slovensko zgodovinsko društvo za novejšo in sodobno zgodovino vas po več mesecih “korona zatišja” z veseljem vabi na predavanje ob 100. obletnici požiga Narodnega doma v Trstu z naslovom “/Spomin na Trst – slovenska pljuča/”.

Italija v primežu koronavirusa

Razlog strogih ukrepov italijanskih oblasti je preprost: matematični izračuni so namreč kmalu pokazali, da bi brez poskusa zajezitve epidemije število obolelih v kratkem času tako skokovito naraslo, da bi italijanski zdravstveni sistem, kljub temu da je – zlasti v severnih deželah – eden boljših v Evropi, tovrstnega pritiska ne zdržal. Edina rešitev pred katastrofo je bila torej poskus zajezitve virusa, in ta zajezitev je – v pričakovanju antiviralnih zdravil in cepiva – mogoča samo z osebno izolacijo.

Nastavimo skupne moči za skupne cilje

Glavno vlogo je odigral takratni deželni svetnik stranke Slovenske skupnosti Mirko Špacapan, ki je s pomočjo deželnega tajnika Damijana Terpina in člana deželnega tajništva Andreja Berdona uspel zbrati dovolj konsenza, da je bil omenjeni 28. člen deželnega volilnega zakona marca 2007 tudi odobren.

Predlog poroštvenega zakona je vzorec delovanja globoke države

Slovenija potiska Luko Koper v drugorazrednost

Ustvarjajo se pogoji, da bo Luka Koper v naslednjih desetletjih potisnjena v drugorazrednost, potem ko je v dobrem pol stoletju svojega obstoja s svojo profesionalnostjo po obsegu tovorov, če odmislimo tekoča goriva, pustila za seboj pristanišči Trst in Koper, obe z večstoletno tradicijo.

Eksodus Italijanov ni bil zgolj nasilno etnično čiščenje

Poročilo mešane slovensko – italijanske kulturno – zgodovinske komisije pravi, da je do nasilja prišlo »iz prizadevanja za odstranitev oseb in struktur, ki so bile tako ali drugače, tudi ne glede na osebno odgovornost, povezane s fašizmom, z nacistično nadoblastjo, s kolaboracijo in z italijansko državo. Kot tudi iz prizadevanja za predhodno čistko dejanskih, potencialnih ali pa samo domnevnih nasprotnikov komunističnega režima in priključitve Julijske krajine Jugoslaviji.

Dovolj preferenčnih glasov za uvrstitev je na krilih velikanskega uspeha stranke zbral Danilo Slokar na listi Lige (nekdanje Severne lige) Mattea Salvinija. (Vir: Facebook)

Slovenec tudi za Ligo

Pestra volilna sezona v Italiji se je v nedeljo nadaljevala tam, kjer je za Slovence najzanimiveje, v Furlaniji-Julijski krajini. Medtem ko je našo javnost najbolj žulilo, koliko pripadnikov slovenske skupnosti se bo prebilo v deželni … Beri dalje

Pričevalci: Boris Pahor

Boris Pahor – slovenska vest stoletja, 2. del (POSNETEK)

Pričevalci: Boris Pahor
Pričevalci: Boris Pahor

Boris Pahor v svoji stoletni zvestobi slovenski kulturi, jeziku, identiteti in svobodi na najboljši način simbolizira slovensko vest stoletja. Njegovo izjemno pričevanje, ki ga je ob treh obiskih na njegovem domu v Trstu posnel Jože Možina, lahko razumemo tudi kot pisateljevo oporoko Slovencem.

V drugem delu nas Boris Pahor povede v svet boja za slovenstvo in svobodo izražanja, ki je po drugi svetovni vojni. Do posnetka pogovora lahko dostopate na tej povezavi.

Boris Pahor o boju za slovenstvo in svobodo izražanja

V drugem delu nas Boris Pahor povede v svet boja za slovenstvo in svobodo izražanja, ki je po drugi svetovni vojni potekal tudi ob močnem nasprotovanju jugoslovanskega režima in  vohunjenju Udbe. Pahor se je bil ne glede na posledice vedno pripravljen izpostaviti, ko je šlo za laži in napade na osebnosti, ki jih je cenil. Postavil se je tudi za Edvarda Kocbeka, za katerega pravi, da so ga komunisti izrabili za svoje cilje. Režimu se je zameril, ko je v Primorskem dnevniku dobro ocenil Kocbekov Strah in pogum.

Drugi tak primer je bil, ko sta z Alojzom Rebulo izdala revijo Zaliv s pogovorom Edvard Kocbek – pričevalec našega časa, v katerem Kocbek spregovori o pomoru domobrancev. Sledilo je preganjanje, v katerem sta najvišjo ceno plačala Viktor Blažič in Franc Miklavčič. »Jaz se takrat, jaz se razpištolim, ko je krivica!« pravi Pahor, ko obudi spomin na takratno dogajanje.

Prepovedali so mu vstop v Jugoslavijo, čeprav se je zavzemal za narodno identiteto in je to javno izpovedoval. »Jaz sem napadel Kardelja, ker je rekel, da bodo komunisti odpravil narod,« se spominja.

Boris Pahor je zaskrbljen za  prihodnost slovenskega naroda 

Boris Pahor v nadaljevanju izraža veliko zaskrbljenost za prihodnost našega naroda: »Je treba dat v slovenske šole dijakom zavest, da so Slovenci in da imajo svojo tradicijo,« pravi in nasprotuje pritiskom, ko skušajo že omembo nacionalne zavesti vrednotiti kot nekaj slabega. Akademik Pahor izpostavlja slovenski humanizem, ki sta ga vzpostavila Trubar in Prešeren, kot močan zgled za sedanjost – od tod tudi njegovo prizadevanje, da se v besedilu slovenske himne uveljavi tisto, kar je najprej izpostavil največji slovenski pesnik: »Bog živi našo nam deželo, Bog živi ves slovenski svet. In potem Bog živi vse narode. Saj to je naš humanizem! Skazili smo ga med drugo svetovno vojno …« še doda Pahor.

104-letni tržaški pisatelj sklene pogovor z obžalovanjem in opozorilom, da smo Slovenci z medsebojnim ubijanjem med drugo svetovno vojno postali veliki antihumanisti: »To imamo danes, še vedno imamo v sebi, in namesto da bi se rešili in naredili neko zvezo za rešitev slovenske države, še vedno vztrajamo pri tem. To pa ni smisel Evropske unije in to ni v smislu obstoja slovenske države!«

Openski tramvaj / foto: travelnews24.it

Trst je naš?

Trst je Slovencem poznan kot pomemben »cilj« programa Zedinjene Slovenije in poznejših sorodnih političnih prizadevanj, ki pa mu splet zgodovinskih okoliščin ni namenil mesta znotraj naše domovine. Italijani so v tej zgodbi odigrali vlogo »porednih fantov«, nekoga, ki ogroža vitalne interese slovenskega naroda. Takšen pogled so dolgo negovali vplivni ljudje, mediji in šolski učbeniki.

2. tir da ali ne?

Slovenija potrebuje moderno in v evropskem gospodarskem prostoru konkurenčno novo Južno železnico. Ta bi morala v sedanjem trenutku biti osnovni infrastrukturni projekt Vlade, saj z njeno realizacijo že zelo zamujamo. Predvideni 2. tir ni korak k temu cilju. Zakon, ki zagotavlja financiranje nesmiselnega in za slovensko gospodarstvo škodljivega projekta, je seveda slab zakon.