Nedavno je izšla knjiga avstrijskega politiloga Antona Pelinka, ki obravnava pojem fašizem s podnaslovom »O samovolji političnega izraza«, v kateri opozarja na zlorabo tega izraza, kot tudi izraza antifašizem. Tej zlorabi smo priča seveda tudi v Sloveniji. Pelinka navaja, da je »vsakodnevno obmetavanje z obtožbami fašizma in priznanji antifašizma namenjeno pridobivanju točk v vsakdanji politiki. To ne krepi zmožnosti demokracije, da se brani, temveč jo celo slabi; tudi zato, ker vse, kar se imenuje antifašistično, ni nujno demokratično – tako kot ni vse, kar se pretvarja, da je demokratično, zares demokratično.«
V nasprotju z zasebnimi mediji za javni zavod ni pomembno, ali je dobičkonosen ali ne, ker se financira z javnim denarjem. Zagotovljeno mora biti, da javne televizije nihče ne instrumentalizira, ne vlada, določene politične opcije ne nosilci drugih enostranskih interesov.
V življenju Evropske zveze se razprava o naših temeljnih vrednotah zelo pogosto konča pri vladavini prava na Madžarskem in Poljskem ter pravicah skupnosti LGBT+. Zato bi morali najvišje predstavnike EZ pogosteje slišati govoriti o temeljnih vrednotah na način, kot so o njih govorili očetje Zveze.
Dominantne internetne korporacije so izkoristile nerede ob zadnjem Trumpovem zborovanju v Washingtonu, da so trajno preprečile njegov dostop do socialnih omrežij in da onemogočajo delovanje tistim socialnim mrežam, ki še servisirajo Trumpa in njegove podpornike. Da so ukrepi vzradostili dediče slovenskih komunističnih zločincev, ne preseneča. Ko so se po gospodarskem kolapsu komunizma znašli na napačni strani zgodovine, si sedaj domišljajo, da so kršitelji svobode izražanja po novem dobri fantje.
Na predvečer godu svetega Florijana, ki ga je Ivan Cankar naredil za neuradnega patrona slovenskih dežel, je odjeknila vest, da je med prejemniki priznanja ugledne nemške radijske postaje Deutsche Welle za svobodo govora tudi slovenski novinar. Dva kitajska nagrajenca sta že od februarja pogrešana, večina ostalih je krajši ali daljši čas prebila za rešetkami. Kot mi je znano, slovenski lavreat ni delil njihove usode.
Župnik Osojnik je izbiral besede, ki so sprožile veliko medijsko pozornost. Če bi se odločil za bolj uglajene besede diplomatskega jezika, se ne bi nihče menil za njegov zapis in se tudi ne bi pogovarjali o sporočilni vrednosti zapisanega. V medijsko tako monopolni družbi, kakršna je naša, pridejo do izraza samo skrajne misli običajnih smrtnikov, medtem ko lahko medijski izbranci leta in leta govorijo nesmisle ali pa veliko govorijo in skoraj nič ne povedo, in še to v najbolj gledanih terminih.
V boj za svobodo govora smo, če hočemo ali ne, potegnjeni vsi. Nočemo cenzure, nočemo paradigme »sovražnega govora«. Hočemo svobodo, pa naj stane, kar hoče!
Dvom v korektnost predlagane ureditve ostaja. Sploh zato, ker že dosedanje izkušnje učijo, da je področje t. i. sovražnega govora pogosto predmet manipulativnega zlorabljanja za vsiljevanje politične korektnosti po čisto določeni meri – takšni, kot jo pooseblja vsakokratna oblast.
Dve poti sta. Eno ponazarja znana podeželska ponižnost, ki veleva: Tiho bodi, ob strani hodi, glej v tla in boj se Boga. Drugo nakazuje Konfucijeva modrost, da je največja strahopetnost, ko veš, kaj je prav, in tega ne narediš.
Svoboda govora je ena najbolj elementarnih človekovih pravic, ena na kateri temelji demokratični svet in brez katere sploh o demokraciji ne moremo govoriti. Je pravica, ki ščiti posameznika pred državo in je sine qua non … Beri dalje
Svobodno izražanje je v demokratični družbi, za razliko od totalitarne, posebej močno varovano. Bistvo tega, za razliko od totalitarne družbe, ni v varstvu mnenj, ki so sprejeta z naklonjenostjo. Bistvo je v varstvu neugodnih mnenj. … Beri dalje
Danes se na okrajnem sodišču v Ljubljani z drugo obravnavo nadaljuje sojenje p. dr. Tadeju Strehovcu, ker naj bi kot direktor Zavoda KUL.si z dopustitvijo objave članka, kritičnega do zagovornikov splava, »javno spodbujal in razpihoval … Beri dalje
Napadi na dr. Možino, dr. Dežmana in dr. Strehovca kažejo na to, da je pravica do svobode govora, misli in veroizpovedi v nevarnosti. V Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani je dopoldne v soboto, 13. 10. … Beri dalje
V času, ko Slovenija dobiva novo vlado po okusu globoke države in s hibridno koalicijsko stranko Levica, smo lahko upravičeno zaskrbljeni. Ne le zaradi politične prevare, s katero bomo dobili le nekoliko preoblikovano vladno ekipo … Beri dalje
Ne moremo biti tolerantni do netolerantnih! Infografika na to temo (vir) je krožila po internetu od dneva, ko je »desničar« v Charlottesvillu povozil protestnico, do dneva, ko je »kombi« v Barceloni povozil 14 sprehajalcev. Netoleranca do nacizma je bila dovoljena in zaželena, do netolernace do islamizma ni bilo tolerance.
Pretekli teden je nemška policija v usklajeni akciji v štirinajstih zveznih deželah vpadla v domove 36 nemških državljanov, jih s pomočjo posebnih enot aretirala in odpeljala na zaslišanje. Ne, aretirani niso bili člani hudodelskih združb, … Beri dalje
Za začetek vam bom povedal dve zgodbi. Prva gre takole. Med letoma 1943 in 1944 so zavezniški piloti skoraj dnevno bombandirali nemške rafinerije nafte v Romuniji. Protiletalska obramba jih je veliko sestrelila, zato so zasilno … Beri dalje
Večkrat sem pisal o svobodi govora kot tisti vrednoti, za katero se je vredno boriti, a žal gre vse v smeri, da jo ne samo v Sloveniji, ampak tudi na ravni Evropske unije, v imenu … Beri dalje
Človekove pravice so nekaj, kar levičarji (in tudi marsikateri desničarji) ne razumejo prav dobro. To so splošni in univerzalni standardi za zaščito osebne svobode posameznika, nikakor pa ne morajo biti utilitaristična sredstva za doseganja političnih … Beri dalje
Francoski škofje so izredno zaskrbljeni zaradi novega zakona, ki so ga včeraj na predlog socialistov sprejeli francoski poslanci. Zakon prepoveduje kakršen koli vpliv na ženske, ki se odločajo za opravljanje splava in uvaja stroge omejitve … Beri dalje