Dan spomina na genocid nad Romi: Sprenevedanje po slovensko

Poboje, ki so jih zakrivili pripadniki partizanskega gibanja, moramo prišteti med vojne zločine nad Romi. Resda ni šlo za genocid, saj slovenske partizanske oblasti niso nikoli ukazale njihovega načrtnega ubijanja. Ampak, ali to spremeni dejstvo, da so več kot polovico vsega romskega prebivalstva v t.i. Ljubljanski pokrajini med drugo svetovno vojno pobili pripadniki partizanskega gibanja?

Justin Stanovnik: Za Novi Demos

Zgodaj zjutraj – pravzaprav še ponoči, ko so bili kropivci, če sploh, še redki, je prišel – ob velikem tveganju – njun sin Lojz, ki so ga potem, ko je pokropil očeta in mater, slišali izreči naslednje besede: “Jaz se bom branil”. S tem stavkom, ki ga je izrekel 14. junija zjutraj v neki neznatni vasici, je njun sin pred celim svetom utemeljil naravo slovenskega protiboljševiškega boja.

Pohabljeni narod?!

Za nas Slovence je prazničnost 9. maja najmanj dvomljiva, saj zmaga nad fašizmom in nacizmom, ki nas upravičeno lahko navduši, pomeni hkrati tudi zmago revolucije, zmago komunizma in zamenjavo enega totalitarizma z drugim. Prepričan sem, da si večina slovenskega naroda take zmage ni želela.

Ne-sojeni, a promovirani Edvard Edi Kocbek

Foto: www.pinterest.de

Okvarjeno intimno jedro, nukleus slovenske družbene patologije desetletja onemogoča kakršnokoli pošteno razpravo med Slovenci samimi. S tem se učinkovito onemogoča resnico in ovira uveljavitev prava.

Beri dalje

Ker nekdo mora …

Pri partizanih ni bilo »posamičnosti« na katero se izgovarjate, ampak je bilo sistematično in množično sprevračanje vseh civilizacijskih, političnih in kulturnih, gospodarskih in človeških meril našega naroda. Zato je komunistično partizanstvo tujek v našem narodnem telesu, tujek, ki je kakor rak, ki še danes ogroža zdravje narodnega telesa, ga slabi in duhovno mori.

Nekaj malega zadovoljstva

Bolj se umika čas ustanovitve samostojne Slovenije, več vemo, kako gnila je bila komunistična. To stanje je izjemno, zato moramo biti nad vsakim napredkom, tudi majhnim, zadovoljni. Koliko časa nismo smeli govoriti o pobojih! Sedaj ne samo govorimo, pišemo, ampak celo vidimo na televiziji, kako izkopavajo pomorjene in jih pokopavajo.

Končno?

Letošnjega oktobra bodo pokojne položili v skupinski grob. Vendar ne tam, kjer smo vsi pričakovali, ob vznožju nekdanjega taborišča v Teharjah pri Celju, ampak v Mariboru, kjer je spominska kostnica. Spominski park v Teharjah namreč ni dokončan. To seveda ni slučaj ampak politika, ki hoče otežiti svojcem, da bi hodili na njihove grobove v oddaljeni Maribor…

Totalitarni vrhunec

Vrhunčevi opisi povojnih pobojev so me vedno bolj spominjali na nekaj oziroma nekoga. Dolgo sem si razbijal glavo in se spomnil. Spomnil sem se na Eichmannov proces iz leta 1961 v Jeruzalemu. Eichmann sicer ni sedel v fotelju v družbi skrajno prijazne novinarke, ampak na sodni klopi, kamor so ga posadili Mosadovi agenti. A tudi on je opisoval pobijanje pisarniško uglajeno, s skrbno izbranim besednjakom.

Filmska spraševanja o dediščini množičnih pobojev

Slovenska značilnost je pasivnost sorodnikov žrtev, ki izvira iz strahu – 45 let je partijski režim prepovedoval in celo sodno preganjal vse, ki bi na krajih zločina prižgali svečo, kaj šele postavili spominsko obeležje. Tožilec, ki je nekoč sodno preganjal duhovnike zaradi kaznivega dejanja (?) obeleženja posmrtnih ostankov pobitih in zagrebenih, je zdaj generalni tožilec demokratične Slovenije.

Škofjeloška deklaracija ob 70-letnici konca druge svetovne vojne

Zahtevamo vrnitev temeljnega človeškega dostojanstva vsem žrtvam revolucionarnega nasilja s simbolno izjavo Državnega zbora Republike Slovenije kot najvišjega predstavniškega in zakonodajnega organa v Republiki Sloveniji, v duhu opravičila in obžalovanja Predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja dne 29. oktobra 2015 na gradu Strmol.

J. Letnar Černič, Ius-info: Veter iz Vetrinja

Neprestani prihodi prosilcev za mednarodno zaščito na meje Evropske unije odpirajo vedno nova in nova vprašanja, kako rešiti zadnjo humanitarno krizo. Iz evropske, pa tudi slovenske polpretekle zgodovine, žal izhaja vrsta napak, ki se ne … Beri dalje

Naša gluhota

Pokopavanje ljudi nas ne odvrača od zgodovine. Tudi ob grobu brezimnega trpina pomislimo: nikoli mu ni bil nihče enak, nikoli več ne bo nikogar prav takega. Spoštljiva misel tu odkriva dragocenost slehernega življenja. Zato družba, ki pokopava umrle, živi v stiku z resničnostjo, in kultura, ki je soočena s smrtjo, človeku omogoča pristno, celovito življenje.

Povojni poboji in Srebrenica

Zgodila se je novost v ravnanju in stališču tistih, ki ves čas po osamosvojitvi Slovenije poskušajo utemeljevati povojne poboje s trditvijo, da je pač šlo za odstranitev protirevolucionarjev, sovražnikov nove ureditve in sodelavcev okupatorjev. Ko so se začele priprave na spominske prireditve v Srebrenici, je slovenska vladajoča politika začela zelo glasno obsojati genocid.