Kadar opazujemo svet okoli sebe se soočamo s težavo, ki se ji reče percepcija. Zelo po domače rečemo, da imajo vsake oči svojega malarja.
Pojem pravilnega nacionalizma se pojavlja v sociologiji krajši čas, skovanka, besedna zveza je torej najnovejšega datuma. Nastala je na obrobju »gospodarskega nacionalizma«, ki dalj časa označuje enačaj med nacionalizmom in močjo ekonomije. Nacionalizem brez močne, … Beri dalje
Spoštovani! Na Delu so pod naslovom Pregon najhujših zločinov zahteva več sodelovanja zapisali, da Marko Rakovec, generalni direktor Direktorata za mednarodno pravo in zaščito interesov, verjame, da se bo tudi v Sloveniji prej ali slej … Beri dalje
Vsi vemo, da imajo prebivalci levičarskega mehurčka v Sloveniji že dve leti abstinenčno krizo, ki jih sili, da se obnašajo histerično. Pa ne le to, potrebujejo tako zelo oni oblast kakor zasvojenec trdo drogo, misleč, … Beri dalje
Kako perje frči vsakič, ko kdo vpraša, kdaj se začne človeško življenje. Kako se vedno za konzervativce označi vse, ki javno spregovorijo o vprašanju življenja in smrti. Kako je pogoj pri sklepanju političnih koalicijskih pogodb, da se ne bodo odpirale ideološke teme. Kajti največji civilizacijski dosežek je to, da smo nekaj deklarativno sprejeli in o tem ne bomo več razpravljali.
V jedru evropskih težav je velik ontološki problem. Ne vemo namreč, kaj Evropska unija je. Je to morda območje proste trgovine, morda velikanska nevladna organizacija, ki iz Bruslja ureja mobilno gostovanje in podnebne spremembe, ali … Beri dalje
Tako, kot je v komunistični ideologiji stigmatizirana privatna lastnina, že sam pridevnik »privatna«, v katerikoli rabi, pri nas še vedno ostaja stigmatiziran, z negativno konotacijo. Prav zabavno je zagovornikom, ki si želijo »učinkovitega javnega šolstva«, postaviti vprašanje, zakaj pa si ne bi želeli zgolj »učinkovitega šolstva«, v katerikoli lasti že?
Vsakoletna spominska prireditev v Srebrenici, kjer je bilo pobitih več kot 8300 mož in dečkov samo zato, ker so bili muslimani oziroma za Srbe »Turci«, me temeljito pretrese. Genocid, ki ga srbska politika ne prizna, … Beri dalje
Dva dela prosta dneva ob mednarodnem prazniku dela v Evropski uniji pozna le Slovenija. Na vsej stari celini je 2. maj dela prost dan le še v Srbiji in Ukrajini. Leta 2012 je druga vlada … Beri dalje
Nadaljevanje prispevka s povezave. S stališča posameznika je vsakdo pripadnik določene skupnosti. S tem je deležen in povezan s to močno družbeno silo (družbeni nagon), ki jo imenujemo ″agresivnost znotraj vrste″. Vsakdo je soočen z … Beri dalje
Andrej M. Poznič je na casnik.si 11. 3. 2016 objavil članek z naslovom: »Ateizem je zlo!«. Ali res ateizem in seveda s tem tudi ateiste, lahko opredelimo tako? Ali ne gre v Pozničevem pisanju o … Beri dalje
Uspeh terorizma je odvisen od tega, ali bo močnejšega dovolj prestrašil, da bo začel delati napake. Po pariškem napadu so se mnogi zmrdovali nad čustvenimi izrazi solidarnosti do Francije. Francoske zastave na facebooku, #PrayForParis in … Beri dalje
Polpretekla zgodovina je pogosto predmet obravnave pred Evropskim sodiščem za človekove pravice. Da se sodniki pogosto srečujejo s težavami pri obravnavanju hudodelstev iz preteklosti, ni nikakršna skrivnost. Ideološka razdeljenost evropskih družb jim pogosto preprečuje, da … Beri dalje
Oddajo pogovor o smo tokrat posvetili prihodnosti Evrope, ki se s prihodom novih kultur znova sprašuje o svoji identiteti. Posebej smo se dotaknili vprašanja Poljske, družinske zakonodaje ter razlike med Zahodom in Vzhodom. Slednji vedno … Beri dalje
Na referendumu, ki bo 20. decembra, bom glasoval proti. Vendar to še ne pomeni, da sem nestrpen do homoseksualcev in lezbijk ali da jih ne spoštujem. Nasprotno, spoštujem jih in cenim, a bom vseeno proti, … Beri dalje
Politični islam, tj. islamizem, vse bolj izpodriva religijski islam, ta mu ni kos in je pred islamizmom kakor ohromljen. Razlogov za to upehanost islama v njegovi religijski obliki ne manjka, kot ne manjka razlogov za širjenje islama v njegovi politični obliki. Zastavlja se vprašanje, zakaj ta skrajni islam privlači mlade ne le iz islamskega sveta, marveč tudi z Zahoda.
Če ostajamo v ideološko/religijskem, zgolj v njegovih postavkah, ostajamo ena od mnogih religij/ideologij, lahko tudi najboljša med njimi, a nismo naredili tistega bistvenega: dejanskega približanja temu, kar imenujemo Bog. Za tako osveščanje kristjanov se je trudil Vladimir Truhlar.
V času begunske „poporodne depresije“, bodo CNN, RT in BBC nekje drugje. Ko pribežniki ne bodo udarna tema, se lahko začne dogajati, na kar opozarjajo nekateri, to je, da se getoizirajo ter tudi versko in drugače radikalizirajo. Intenzivnemu humanitarnemu momentu, ki smo mu priča zdaj, bo čez nekaj mesecev moral slediti intenzivni moment integracije.
Verniki na Kubi, ki so bili vrsto let preganjani, verjetno današnji dan doživljajo kot uresničenje najbolj drznih sanj. Dopoldne so se namreč v središču Havane, na Trgu revolucije, množično zbrali pri sveti maši, ki jo … Beri dalje
Kaj se je torej zgodilo z ljubeznijo v življenju Rudolfa Hössa, poveljnika Auschwitza, je postalo moje osrednje vprašanje v knjigi. Čutil sem, da to moram narediti, kajti če nima smisla govoriti o Bogu v Auschwitzu, potem nima smisla govoriti nikjer drugje. In kako naj govorim o Bogu, če moja vera tukaj ne deluje?