V soboto, 17. septembra, bo že enainštirideseto srečanje slovenske katoliške mladine Stična mladih, letos pod geslom Izberi vihar. Ne boj se nevihte. Jaz sem. Začetek ima ob 9.30, konec ob 21.00, spored pa je dostopen … Beri dalje
Dirigent in muzikolog Mirko Cuderman, letošnji dobitnik Prešernove nagrade za življenjsko delo, je neizbrisno zaznamoval slovensko zborovsko glasbo.
Glasbeni festival Free Forms je osnovan na ideji sodelovanja glasbenikov, ki za zasedbo izvedo pred nastopom. Tako se pomen improvizacije in tudi sodelovanja, soodvisnosti glasbenikov bistveno poveča. Nihče od nastopajočih tudi nima vloge voditelja, občutek enakovrednosti pa naj bi bil s tem večji. Gre za nekakšen vrste socialni eksperiment, ki naj bi imel posledice tudi v sami glasbi.
Marko Hatlak je harmonikar. Ta inštrument mu daje ogromno umetniškega prostora, ki ga neutrudno polni s povsem različnimi projekti. Tako ga slovenska glasbena publika lahko občuduje v izvedbah baročne glasbe, tanga, folka, džez roka.
Matej Šarc vodi Slovensko filharmonijo, ki se čuti služabnika glasbenikov, saj jim hoče zagotoviti ustrezne razmere za ustvarjanje.
Giuseppe Tartini se je rodil 8. aprila leta 1692 v Piranu. Po zasutju piranskega mandrača pred več kot 120. leti so glasbenemu mojstru in violinskemu virtuozu pred njegovo rojstno hišo postavili bronasti kip v nadnaravni velikosti.
Ani Soklič nisem hvaležen samo za zmagovito pesem, ampak tudi za dodatek s Kristusom. Zato, ker je spregovorila o predoru, strahu in luči – ker je dala prednost srcu. Še bomo hodili po predoru, ampak z vero v luč.
Alma Deutscher: »Današnja nagrada nakazuje, da je pred nami bolj strpno obdobje, ko bosta spet dovoljeni melodija in lepota. Morda je to sporočilo, da je evropska kultura več kot le disonance. Morda je v tej kulturi prostor tudi za harmonijo. In kako čudovito bi bilo, če bi to sporočilo šlo v svet prav z Dunaja, mesta glasbe.«
Z igranjem na orglice Sorški orgličarji dokazujejo, da si želijo širiti in ohraniti našo kulturno dediščino, kamor spada tudi igranje tega skorajda pozabljenega instrumenta, ki je nekoč veljal za ljudsko glasbilo. Skupina je tudi dokaz dobrega medgeneracijskega sodelovanja.
Namesto zatišja povprečnosti in samozadostnosti ter vrtičkarstva bi bil v Slovenski filharmoniji potreben prepih. Ta naj bi omogočal višjo raven kakovosti tako v programskem kot izvedbenem oziru.
Zgodba Celjana Danila Pšeničnika, ki lahko prisluhnemo TUKAJ, je polna presenetljivih obratov in ima bolj srečno nadaljevanje kot začetek. Danilo se je namreč proslavil kot odličen glasbenik, trobentač, nastopal je že v času, ko so … Beri dalje
Praznujemo zlati jubilej, petdeset let, kar ni malo ne v življenju človeka ne v delovanju kulturnega društva. Petdeset let neprekinjenega dela, vaj, koncertov, snemanj, tekmovanj, gostovanj – nemogoče bi bilo vse našteti, kaj šele natančno … Beri dalje
Basbaritonist Marko Fink, rojen v Argentini slovenskim staršem, že dolgo časa živi z ženo v domovini svojih staršev, v Sloveniji. Je pa prav tako Argentinec kot Slovenec, kar je povedal tudi v nedavnem razgovoru na … Beri dalje
Tempora mutantur, nos et mutamur in illis. (Časi se spreminjajo in spreminjamo se z njimi.) Čas se vrtoglavo hitro spreminja, še hitreje se spreminjamo mi, Slovenci. Pridobitništvo, potrošništvo, zavist, individualizem in raznorazne instant dobrine so … Beri dalje
V prvem delu pogovora nam je Jože Colarič, predsednik Uprave Krke, tovarne zdravil, d. d., Novo mesto, predstavil razvoj gospodarske družbe, vse od njenih začetkov, v nadaljevanju pogovora smo se dotaknili trenutnih izzivov, s katerimi se krkaši … Beri dalje
Zakaj se izničuje slovenska kultura in identiteta ter s tem krši naše osebno dostojanstvo, mednarodna konvencija in državotvornost Slovenije?! Čeprav je naša država Slovenija leta 2008 ratificirala z zakonom Mednarodno Unescovo konvencijo o varovanju nesnovne … Beri dalje
Pred dnevi se je Slovenija poslovila od velikega Slovenca in Evropejca Slavka Avsenika. Pogreb je spominjal na pripovedi o veličastnem slovesu Simona Gregorčiča. Narod ga je še v času življenja prepoznal kot svojega človeka in … Beri dalje
Smrt Slavka Avsenika, našega in evropskega glasbenega velikana, je priložnost, da se vprašamo, kakšen je kulturni vpliv Slovencev v Evropi? Odgovor lahko dobimo s pomočjo naših glasbenikov Avsenikov, slovenske daleč najbolj uspešne glasbene skupine, ki … Beri dalje
Naš nacionalni radio je tak kot pred tridesetimi leti. Politično predvidljiv, len kot vedno, samovšečen kakopak. Natančno veš, kakšen bo ténor poročanja tega in onega sodelavca Dogodkov in odmevov. Razlike so le v odtenkih, vse drugo je nazorsko nekaj med parado ponosa in mesečno stranko.
V ljubljanski Stolnici je bil na dan Svetih Treh kraljev koncert božičnih pesmi legendarnega Slovenskega okteta. Pri nekaterih skladbah je Oktet spremljal mojster organist Tone Potočnik. Na začetku je Oktet pozdravil ljubljanski nadškof dr. Anton … Beri dalje