(Ostarela) deklica in smrt

Brazilija bo od novega leta imela prvo žensko predsednico. Na krilih uspešnega predsedovanja svojega predhodnika in šefa Luiza Inacia da Silve, znanega pod vzdevkom Lula, je potomka bolgarskih priseljencev Dilma Rousseff v drugem krogu s 56 odstotki glasov premagala kandidata desnosredinske opozicije Joseja Serro.

Udobna večina za “luliste”

Nekdanjo šefinjo Lulovega kabineta bi še pred letom dni volili komaj trije odstotki volivcev. Potem je triinšestdesetletna bivša gverilka doživela pravo stilsko preobrazbo, se znebila očal in se prelevila v za svoja leta kar simpatično gospo. Še pomembneje je bilo, da se je zanjo z vso svojo avtoriteto zavzel Lula, ki po dveh mandatih ni smel več kandidirati. In Brazilci so po vsem videzu presodili, da se mora Brazilija še naprej spreminjati, kakor si je zamislil odhajajoči predsednik.

Da imajo v njegovo pot zares zaupanje, so pokazali že pred štirimi tedni, ko so stranke, ki podpirajo novo predsednico, osvojile krepko dvotretjinsko večino v obeh domovih zveznega parlamenta. Pri tem vlade ne podpirajo samo levosredinske stranke (med katerimi je najpomembnejša Lulova Delavska stranka), marveč tudi sredinska Stranka brazilskega demokratičnega gibanja in celo Napredna stranka, druščina nekdanjih zagovornikov vojaške hunte iz druge polovice 20. stoletja. Temu primerno se je Lula sicer junačil s pajdašenjem s populističnima gromovnikoma Chavezom in Ahmadinedžadom, ampak gospodarska elita je bila z nekdanjim sindikalnim prvakom zadovoljna enako kot revni sloji, za katere je vlada v minulih osmih letih precej postorila.

Poraženi Serra je tako lahko s svojim izkupičkom (in z dejstvom, da je sploh izsilil drugi krog) pravzaprav precej zadovoljen.

Narava preprečila smele načrte

Še bolj kot izvolitev Dilme Rouseff je latinskoameriško sceno v minulem tednu pretresla nepričakovana smrt bivšega argentinskega predsednika Nestorja Kirchnerja. Nekateri prizori po njej so vsaj starejše spomnili na množično žalovanje ob odhodu Evite Peron in njenega moža Juana. Tudi pokojni Kirchner ni bil samo bivši predsednik, temveč hkrati mož sedanje predsednice Cristine Fernandez de Kirchner, še ene pomembne Chavezove zaveznice v Južni Ameriki.

Par si je zamislil zanimivo, Chaveza vredno strategijo, kako zaobiti ustavno prepoved več kot dveh zaporednih predsedniških mandatov. Odločila sta se, da se bosta na predsedniškem stolčku izmenjevala vsaka štiri leta. Nestorjeva nenadna smrt jima je načrte prekrižala že po prvi leteči menjavi. Uboga Cristina bo zdaj morala na volitvah ob letu osorej nastopiti kar sama. Če bo izvoljena, bo to njeno zadnje predsedovanje. K sreči ima dva odrasla otroka …

Foto: Reuters