Obstoj kristjanov v Iraku negotov

Athanase Matti Shaba Matok, bagdadski nadškof, Basile Georges Casmoussa, mossulski nadškof in Shlemon Warduni, pomožni babilonski škof, so 22. decembra 2010 obiskali Evropski parlament z namenom, da bi opozorili na probleme s katerimi se soočajo kristjani v Iraku ter vzpodbudili Evropsko unijo, da jim pomaga stabilizirati razmere in brez nasilja zagotoviti mir v Iraku.

Mario Mauro, vodja italijanske delegacije v poslanski skupini Evropske ljudske stranke, je izpostavil dejstvo, da kristjane v Iraku napačno povezujejo z Zahodom in so tudi zato pogosta tarča napadov. Takšna srečanja so priložnost, da se odkrito spregovori o teh ljudeh, ki se vsakodnevno srečujejo z različnimi oblikami nasilja ter se spodbudi mednarodno skupnost, da ustavi nasilje in zagotovi mir ter spoštovanje manjšin.

Usoda iraških kristjanov je negotova že od padca režima Sadama Huseina. Razmere so se še bolj zaostrile po 31. oktobru 2010, ko so teroristi med sveto mašo napadli bagdadsko katedralo. V napadu je umrlo 53 vernikov.

Mossulski nadškof je v svojem nagovoru na srečanju poslanske skupine Evropske ljudske stranke poudaril, da bi bilo potrebno ustanoviti mednarodno preiskovalno komisijo, ki bi ugotovila, kdo so bili načrtovalci napada na katedralo ter ostalih zločinov, ki so jim priča iraški kristjani. Poleg tega so škofje pozvali Evropsko unijo, da bi pripravila kongres o statusu manjšin v Iraku.

Škofje so na tiskovni konferenci v Strasbourgu skupaj z evropskima poslancema Mariom Maurom in Jaimom Mayorem Orejo ter drugimi gosti: Melhemom Riachyjem, strokovnjakom za geostrategijo iz Libanona, Eliasom Murrom, svetovalcem libanonskega podpredsednika vlade in ministra za obrambo inMarounom Karamom, predsednikom Maronitske lige v Evropi, predstavili hudo zaostrovanje varnostnih razmer za kristjane v Iraku in poudarili, da vlada sama ne more zagotoviti stabilnosti. Zato je po njihovem mnenju nujno, da Evropska unija sodeluje pri vzpostavitvi miru, saj tudi sama večkrat poudarja, da se bori za človekove pravice.

Škofje upajo, da ne bo ostalo zgolj pri obljubah, ampak jim bo EU resnično pomagala. Kristjane v Iraku je namreč potrebno zaščititi, saj so avtohtono prebivalstvo na tamkajšnjem območju in imajo pravico, da tam ostanejo in živijo v miru ter sožitju z ostalimi verskimi skupnostmi. Veliko je bega kristjanov v imigracijo, toda izselitev je lahko le začasna, nikakor pa ne trajna rešitev, menijo škofje.

Trpljenje iraških kristjanov se bo končalo šele takrat, ko bodo lahko zaživeli v miru in brez strahu pred prihodnostjo, ki pa je trenutno še zelo negotova. Najpomembneje je, da se borijo, so odprti in si želijo sodelovati z drugimi skupnostmi, ki se soočajo s podobnimi problemi.

Poslanska skupina Evropske ljudske stranke-krščanskih demokratov želi oblikovati pisno deklaracijo s katero bi  bila verska svoboda vključena v zunanjo politiko EU, in sicer tako, da bi dodali obvezujočo klavzulo o spoštovanju verske svobode k sporazumu s tretjimi državami.

Škofje so večkrat poudarili, da je naloga kristjanov, da povsod po svetu prinašamo luč. S temi mislimi so se odpravili proti Španiji, kjer se te dni udeležiujejo različnih srečanj in konference o verski svobodi v Madridu.

Vir: Monika Novak, stažistka ELS v Evropskem parlamentu

Več: European Parliament resolution of 25 November 2010 on Iraq: the death penalty (notably the case of Tariq Aziz) and attacks against Christian communities