Od letošnjega prvega kroga lokalnih volitev bo dolgočasnejši le njihov drugi krog. Ker so si stolček v treh največjih mestih že 10. oktobra za še štiri leta rezervirali dosedanji župani in ker skoraj v nobeni večji občini, ki svojega poglavarja ni dobila, ni kakšnih spektakularnih dvobojev, lahko za nekaj vznemirjenja poskrbijo samo izidi iz peščice manjših središč.
Malo možnosti za kak uspeh SDS
Janševi demokrati sicer proslavljajo kar izdatno zmago na volitvah svetnikov in se lahko nadejajo največjega števila svojih županov do zdaj, ampak v mestnih občinah jim ni uspelo praktično nič. Potem, ko jim je za las ušel mariborski finale, tudi na Ptuju in v Novem mestu nimajo skoraj nikakršnih možnosti za končno zmago. Pravzaprav je edini, vsaj nekoliko blizu županskemu stolčku, povratnik v lokalno politiko, Miroslav Luci, pa še njegovih več kot petdeset odstotkov bi bilo precejšnje presenečenje. Kje so časi – denimo – lokalnih volitev leta 1994, ko je bila desna sredina konkurenčna v skoraj vseh mestnih občinah, tudi v Ljubljani.
Zdaj je na primer Kranj, njeno tedanje oporišče, prizorišče dvoboja med nekdanjim levosredinskim županom in predstavnico tovariških kapitalistov, v Novi Gorici se bosta za položaj udarila kandidata dveh vladnih strank (kot sicer že leta 2002), čast parlamentarne opozicije pa sta že v prvem krogu reševala župana, ki ubirata najbolj svoja pota. In iz vrst demokratov tako rekoč pregnani Anton Štihec.
Zaton Popovičeve revolucije
Zanimivo dogajanje se obeta na Obali. Tam se nakazuje, da je bil Popovičev prevzem lokalne scene, od prej skoraj dve desetletji prevladujočih sil, kratke sape. Neuspeh se po mojem mnenju ne obeta zgolj piranskemu županu Tomažu Gantarju. Tudi še pred dvema letoma medijsko vsestransko slavljeni zmagovalec nad koprskim sosedom Tomislav Klokočovnik bo moral, kot se zdi, po 24. oktobru pospraviti kovčke. S prvim temnopoltim lokalnim šefom pri nas pa kljub sicer dobrodošli premieri ne bo zapihal nov, ampak prejkone star veter. Koprski “sindaco” se je volilnemu preizkusu za zdaj po drugi strani izognil, toda vsaj novice iz Pirana nanj najbrž ne bodo vplivale posebej blagodejno.
Spremembe na vidiku
Čeprav so volitve tam, kjer je najpomembneje, v glavnem zaznamovali deloma osupljivi uspehi dosedanjih šefov občinskih uprav, se nekaterim občinam tako vendarle obetajo politični premiki. Ponekod bodo resda bolj podobne narave kot v Piranu. Občanom Slovenske Bistrice se denimo obeta vrnitev “kralja”, nekdanjega župana in ministra Ivana Žagarja. Drugače je v Črnomlju, kjer se utegnejo volivci v nedeljo za dolgoletne usluge zahvaliti paradnemu konju SLS Andreju Fabjanu.
Še enega veterana, socialdemokratskega poslanca Janka Vebra, bo najverjetneje spodnesel bivši strankarski kolega Vladimir Prebilič. Stolček se je nadalje precej zamajal šentjurskemu županu in poslancu Štefanu Tislu. Izziva ga še en politični povratnik Marko Diaci. V Kamniku volitve nikakor niso bile sprehod za mojstrskega imitatorja Marjana Šarca. Čeprav je volivcem za las izpadlega desnosredinca Mateja Tonina bržkone bliže, se bo novi občinski poglavar v ponedeljek morda vseeno pisal Golubovič. Pač pa je na dobri poti, da ubrani prestol v še eni reprizi volilnega “el classica” z Vilijem Trofenikom, ormoški župan Alojz Sok.
