Naključje je hotelo, da se na isti dan očitno poslavljata Cerar in Fico, premierja dveh zelo podobnih držav, Slovenije in Slovaške. Seveda si možakarja v resnici še malo nista podobna. Slovaški Robert Fico je politični veteran in od leta 2006 najmočnejši mož na Slovaškem. Miro Cerar je sicer bil predsednik vlade skoraj štiri leta, vendar bi težko rekli, da vlada nosi njegov pečat. Še pametnih koalicijskih partnerjev si ni mogel ali smel sam izbrati. In to kljub temu, da je razpolagal z rekordnim številom poslancev. Posledica je, da je bil, preden je postal politik in že praktično naslednji dan tudi premier, za marsikoga skoraj moralna avtoriteta, odhaja pa kot tragikomična figura.
Podobni zagati
A čeprav sta med politično težo Fica in Cerarja svetovi, sproža njun odhod podobne dileme. Robert Fico očitno odstopa, da bi preko svojega dosedanjega namestnika Petra Pellegrinija še naprej vodil Slovaško. Za koalicijske partnerje bo leteča menjava dobrodošel alibi, da ostanejo v vladnih foteljih. Miro Cerar odstopa, ker mu kaj drugega ne preostane, in zelo verjetno je to labodji spev njegove bliskovite politične kariere. Zaradi tega se nam sicer ne smili nujno, saj je dobro vedel, v kakšno igro se spušča, vanjo pa je šel voljno. Vendar njegov odhod še zdaleč ne pomeni prave spremembe oblasti. Do nje bo tako kot na Slovaškem lahko prišlo samo, če volitve dobi zaresna politična alternativa. In tudi recept za kaj takega je v obeh okoljih enak. Samo če bo desnosredinska opozicija vsaj začasno strnila vrste, je sploh možno razmišljati o uspehu. Sicer bo pod Tatrami veljalo po Ficu Fico, pod Alpami pa po stari vsebini v novi embalaži stara vsebina v novi embalaži.
