Medijska blokada deluje, a ankete obetajo

Na uredništvu smo se odločili, da poleg pobude za sodelovanje s kandidati za župane v 4 mestnih občinah, ponudimo pogovor kandidatki za županjo mestne občine Ljubljana, gospe Mojci Kucler Dolinar, ki je očitno deležna medijske blokade. Poslanstvo Časnika.si je odpirati prostor čim širšemu krogu ljudi. Zato ga v tem primeru tudi uresničujemo.

Ljudje imajo slabe izkušnje z županjami v Ljubljani in pravijo, da raje volijo kandidata, ki vsaj nekaj naredi, čeprav vmes naredi še precej zase, pa veliko nepravih, neprioritetnih stvari. Ker ste ženska in imate občutek za prioritete, s čim boste potem prepričali Ljubljančane?  

Težave so predvsem pred volitvami, ker je zaradi medijske blokade praktično nemogoče priti do ljudi. Šele potem je namreč mogoče argumentiranje, ali prepričevanje, kot pravite. Potem, po volitvah z odgovornim delom Ljubljančanov ne bo težko prepričati. V okviru našega programa, pa poudarjamo reči, ki so pomembne v našem vsakdanjem življenju. Je pa program natančneje razložen na www.mojcakuclerdolinar.si.

Volilne ankete vam napovedujejo dober rezultat, boljši oziroma blizu rezultatu kandidatke največje opozicijske stranke? Kje so razlogi za tak uspeh? 

Če bi ne verjela vase in svojo ekipo, se v ta boj ne bi podajala. Za komentiranje uspehov oziroma neuspehov bo čas pa po volitvah, ko bodo jasni črno na belem.

V programu ste napovedali ceno 1.200 €/m2 za nakup stanovanja ter do 5 let ugodnega najema stanovanj iz posebnega fonda za mlade družine.  

Mlade družine v zadnjih letih bežijo iz Ljubljane. To je kazalec, da se kakovost življenja v Ljubljani slabša in da postaja predrago mesto. Ko se bo v Ljubljani prekinilo s podmiznimi posli z gradbenimi podjetji, bo cena stanovanj padla. Poleg tega pa bomo ponudili mladim družinam ugodnejši »začetek« z možnostjo najema za pet let, s klavzulo, da se po tem času osamosvojijo. Mladim, ki se odločajo za individualno gradnjo, pa bomo  ponudili možnost dolgoročnega najema mestnih zemljišč.

Bi bila pripravljena namesto “Stožic” investirati v “neprofitno” izgradnjo naselja za mlade družine, ki bi lahko tam pričele poceni in kvalitetno življenje?

Stožic seveda ne bom mogla pustiti propasti. To bi investicijo napravilo do konca brezsmiselno. Absolutno pa ne mislim zaradi njih zanemarjati bistvenih vprašanj naše družbe, denimo tega, ki ga omenjate v vprašanju.

Ne odobravate homoseksualnih porok in posvojitev otrok v homoseksualne skupnosti. Na osnovi česa ste kot pravnica prepričana, da s tem ne kršite človekovih pravic istospolnim osebam ?

Na podlagi naravnega prava.

Kako na osnovi svojih izkušenj v politiki ocenjujete položaj žensk v t. i. konservativnem političnem taboru? So stereotipi o vlogah žensk tukaj bolj živi kot drugje v političnem prostoru?

Pri nas, v naši stranki, imamo »žensko vprašanje« manj na ustih, kot v drugih strankah, ga pa zelo samoumevno in harmonično živimo.

Družbeno angažirane katoličane javnost pogosto razume samo kot podaljšano roko cerkvene hierarhije, včasih pa se v tako vlogo postavljajo celo sami. Kako naj verni laik v družbi oz. na primer vi kot kandidatka za županjo Ljubljane, ki jo javnost dojema kot katoličanko, najde primerno ravnovesje med zvestobo Cerkvi in med avtonomnim nastopanjem v družbi? Opišite prosim kakšno pozitivno ali negativno izkušnjo.

To je ena od vsiljenih idej, ki imajo namen zmanjšati pomen in predvsem realno moč krščanske demokracije v Sloveniji. Cerkev se načrtno blati in diskreditira, potem pa se skuša v ta voz  vpreči tudi stranko, ki jo večinoma sestavljajo prepričani kristjani. Vse skupaj se potem spravi pod dežnik slogana, da »so vsi isti«. Učinek je seveda porazen, kot smo videli na državnozborskih volitvah, saj so ljudje potem bodisi prestrašeni bodisi malodušni. Iz tega izhaja tudi moja negativna izkušnja. Moja pozitivna izkušnja pa je vezana na posamezne predstavnike Cerkve, ki se ne grejo politike, a vejo, za kaj gre in od njih dobivam moč in podporo.

Sedanji župan s svojim avtoritarnim načinom veliko naredi, vendar ali je tak način pravilen? Ali je boljše imeti več razprav ali več narejenega?

Delati, veliko delati lahko pomeni tudi veliko slabega delati. Razprava in narejeno delo se ne izključujeta. Je pa nemalokrat treba več naporov, ki na koncu vendarle dajo boljši rezultat.

Kako boste kot županja uveljavljali poštenost in preglednost pri poslovanju?

Za začetek z demokratično razpravo ter upoštevanjem zakonodaje in drugih aktov.

Kaj vas pri sedanjem županu moti ? Kakšne značilnosti bi bile opažene v vašem načinu županovanja ?

Pri sedanjem županu me moti predvsem samopašnost in pomanjkanje tolerance, tega pač ne sprejemam. Odprtost, demokratičnost in občutek za skupno dobro pa so oblika mojega dela.

Kaj menite glede dvojne vloge župan – poslanec in drugih podobnih problemov v volilni zakonodaji ?  

Ta dvojna vloga je škodljiva in bi jo bilo treba ukiniti. Pa tu ne mislim samo na to, da je težko opravljati dve zahtevni službi. Ampak gre posledično tudi za anomalije v zakonodaji, denimo to, da župan kot izvršilna veja oblasti vodi svet, ki je zakonodajna oblasti. Tukaj so načeti sami temelji demokracije v lokalni samoupravi. Podobno kot je napad na to isto demokracijo spodbujanje »nadstrankarskih« list ipd.